Jadranje po nemirnih vodah
Primož Šporar ORIS AKTUALNEGA DOGAJANJA NA PODROČJU NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI IN TRENDI ZA PRIHODNOST
Yüklə 1,85 Mb.
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Nevladna organizacija
- Opis aktualnega dogajanja
- Sklepi vlade Republike Slovenije o nevladnih organizacijah v javnem interesu
- Sklep o ustanovitvi in nalogah Sveta Republike Slovenijeza nevladne organizacije
- Projekti United Nations Development Programme
- Ustanovitev neformalnega združenja zasebnih zavodov
- MOP-NVO program sodelovanja “Partnerstvo za okolje ”
- Ustanovitev slovenskega centra NVO – SCNVO
- Izvajalci in uporabniki dejavnosti
- Posredovanje informacij o svetovalni dejavnosti delovnih članov
- Posredovanje informacij o izobraževalni dejavnosti delovnih članov
- Sodelovanje pri oblikovanju politik in lobiranje
- Organi in organizacija Svet centra
- Delovna področja kluba
- Komisija delovnega področja
- Komisija za mirno reševanje sporov
- Evropske skupnosti (ES) in NVO
- Komunikacija “Komisija in nevladne organizacije: oblikovanje tesnejšega partnerstva ”
- Konvencija o dostopu do okoljskih informacij, udeležbi javnosti pri okoljskem odločanju in dostopu pravice pri okoljskih zadevah (aarhuška konvencija)
Primož ŠporarORIS AKTUALNEGA DOGAJANJA NA PODROČJU NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI IN TRENDI ZA PRIHODNOSTUvodNeprofitnostPojem NVO se v večini držav enači z določenim sektorjem, ki ima v različnih državah različno ime in vsebino:
Poimenovanje “neprofitni” v Sloveniji temelji na definiciji neprofitnosti: “Z neprofitnostjo ne razumemo tistega delovanja, med katerim se ne ustvarja dobička, ampak tisto, kjer se razlika med prihodki in odhodki ustvarja, vendar se ne deli niti med lastnike niti med člane (če obstajajo) niti si ga ne sme deliti uprava ali drug organ pravne osebe, ampak se dobiček oziroma presežek prihodkov nad odhodki lahko uporabi le za financiranje dejavnosti oziroma namena, za katerega je ustanovljena pravna oseba. [2] Neprofitna dejavnost je omenjena v Zakonu o zavodih, Zakonu o gospodarskih javnih službah, Zakonu o ustanovah, Zakonu o društvih, omenja pa jo tudi Zakon o davku od dobička pravnih oseb. Tabela z vsemi organizacijskimi oblikami, ki jih v Sloveniji najdemo na podlagi delitve na pridobitne in nepridobitne oblike, je naslednja:
Neprofitne organizacije v najširšem smislu tako predstavljajo organizacije v zasebnem pravu, ki jih osebe zasebnega prava ustanavljajo za različne cilje, vendar pa nobena med njimi ni ustanovljena za ustvarjanje dobička. Nevladna organizacijaV teoriji neprofitnega sektorja obstaja več definicij NVO:
V slovenski pravni teoriji veljajo za glavne značilnosti NVO njihov status, upravljalska neodvisnost od države, neprofitnost, predvsem pa njihov namen, ki naj bi bil splošno, širše družbeno koristen ali dobrodelen. V zvezi z njimi se pogosto uporabljajo besede, kot so uresničevanje poslanstva, državljanska iniciativa, prevzemanje lastne iniciative in odgovornosti za javne naloge in osebna aktivnost na splošno koristnem in dobrodelnem področju. [4] Slovenska pravna ureditev se ravna po načelu enotnega zakona za vsako organizacijsko obliko, pri čemer pa zakoni združujejo različne statusne značilnosti organizacij (npr. profitne in neprofitne, osebe javnega in zasebnega prava). Slabost takšne ureditve je, da ni sistemskega zakona, ki bi natančno razlikoval med osebami javnega in zasebnega prava in posledično določal pravne učinke takšnega statusa. [5] ProblematikaV Sloveniji med NVO prevladujejo društva, drugih oblik je samo približno za 3%. Tako je bilo konec leta 1997 registriranih približno 15.000 društev, 350 verskih skupnosti, 60 ustanov, 120 zadrug ter 160 zasebnih zavodov. [6] Glede na to, da po nekaterih ocenah približno tretjina društev obstaja samo formalno in je polovica vseh društev namenjenih samo članstvu, je moč NVO razmeroma šibka. Zlasti ob upoątevanju, da je delež zaposlenih v društvih (glede na vse zaposlene v Sloveniji) konec leta 1990 znašal približno 0.3%, kar je bistveno manj kot v razvitih državah,(7) neobetavna pa je tudi rast zaposlenih v NVO sektorju, saj se letno (v zadnjih petih letih) veča le za skromnih 2,5% letno. Položaj NVO v Sloveniji je zaskrbljujoč. Podatek, da 85% NVO nima niti enega zaposlenega, da ima več kot 80% NVO v povprečju letni prihodek do 3,0 mio SIT, 12% organizacij od 3,0 do 10,0 mio SIT in le 8% nad 10,0 mio SIT kažejo na nizka sredstva, s katerimi NVO opravljajo svoje dejavnosti. Težave, povezane z neurejeno zakonodajo ter posledično s pravno in finančno ureditvijo statusa NVO v Sloveniji, nedoločenost in nekonsistentnost terminov NVO, neprofitnosti, javnega interesa, težave s financiranjem NVO ter številne druge okoliščine močno vplivajo na šibkost NVO. Poleg reševanja naštetih sistemskih težav pa je nujno potrebno krepiti oblikovanje servisnih NVO za podporo NVO, ki lahko zagotovijo profesionalno pomoč na področjih informiranja, svetovanja, izobraževanja, povezovanja, pridobivanja sredstev itd. Številne NVO sicer imajo določena znanja, vendar se to znanje zaradi neorganiziranosti NVO največkrat ne širi med NVO na istem področju, ne s področja na področje. NVO pa so največkrat kadrovsko prešibke, da bi bile sposobne take naloge izvajati vsaka posamično. Če poleg tega upoštevamo pomanjkanje znanj in sposobnosti slovenskih NVO za poznavanje položaja Slovenije v času vstopa in po njem v ES, pridobitev specifičnih znanj ter sposobnosti za pridobivanje sredstev iz programov ES ter skupno izvajanje projektov, sodelovanje pri izvajanju večjih regionalnih projektov, izvajanje določenih nalog, ki jih nalaga evropska zakonodaja, lobiranje, komunikacijo z državnimi organi, mediji in drugimi subjekti, potem ni težko zaključiti, da NVO potrebujejo pomoč pri svojem delovanju. Opis aktualnega dogajanjaIzdaja poročila o položaju nevladnih organizacij v letu 2000PIC je v septembru 2000 izdal publikacijo “Nevladne organizacije v Sloveniji – poročilo 2000”. Poročilo vsebuje kratek zgodovinski pregled, osnovne pojme o NVO ter zelo podroben pregled davčne in statusne zakonodaje NVO. Obenem vsebuje številna priporočila za izboljšanje položaja NVO v Sloveniji. Kot dodatek sta priložena prevod Komunikacije Evropske komisije “Komisija in nevladne organizacije – oblikovanje tesnejšega partnerstva” ter Deklaracija NVO, sprejeta na Milenijskem srečanju v New Yorku, spomladi 2000. Publikacija je na voljo na PIC-u, Metelkova 6, 1000 Ljubljana. Sklepi vlade Republike Slovenije o nevladnih organizacijah v javnem interesuŠtevilka: 029-10/2000-1 Ljubljana, 27. 7. 2000 Vlada Republike Slovenije je na 9. seji dne 27. julija 2000 pod točko 12 obravnavala Analizo pravne ureditve statusa društev v javnem interesu in sprejela naslednje SKLEPE I. Ministrstva so pri pripravi predlogov zakonov in drugih splošnih aktov, ki urejajo posamezna odročja iz njihove pristojnosti, dolžna upoštevati naslednje usmeritve Vlade Republike Slovenije: 1. Za izvajanje določbe 38. člena Zakona o društvih je potrebno na vseh področjih, na katerih se lahko v izvajanje posamezne dejavnosti učinkovito vključujejo tudi društva, zagotoviti njihov čim enakopravnejši položaj ter s tem omogočiti potreben vpliv civilne družbe na vsa pomembna družbena dogajanja in odločitve. Takšen položaj je društvom treba zagotoviti z opredelitvijo možnosti pridobitve statusa društva, ki deluje v javnem interesu, na podlagi 3. in 38. člena Zakona o društvih, v vseh zakonih, ki urejajo področje posamezne dejavnosti kot tudi organizacijo in zlasti financiranje te dejavnosti. Če posamezne dejavnosti ne ureja poseben zakon, je potrebno pogoje, kriterije in način pridobitve statusa opredeliti v posebnem zakonu. V podzakonskih aktih je dopustno ta vprašanja urejati le, če je to v skladu z določbami Zakona o upravi in Zakona o splošnem upravnem postopku. 2. Pri določanju pogojev in kriterijev za pridobitev statusa je potrebno v zakonih kot splošne pogoje in kriterije določiti:
Posebne pogoje in kriterije za pridobitev statusa na posameznem področju je potrebno določati zgolj na podlagi dejanskih potreb in zahtev pri izvajanju posamezne dejavnosti 3. Zakoni, ki urejajo pridobitev statusa, zlasti pa zakoni, ki urejajo organizacijo in financiranje posameznih dejavnosti, morajo vsaj v osnovi opredeliti tudi, na kakšen način se lahko društva, ki ta status imajo, vključujejo v izvajanje dejavnosti, ki je v javnem interesu, ter na kakšen način je mogoče za izvajanje teh dejavnosti pridobiti tudi javna sredstva. 4. Predpisi, ki urejajo posamezne pravice in obveznosti pravnih oseb, morajo, kjer je to glede na naravo stvari mogoče, dopustno ter za zagotavljanje določene dejavnosti potrebno, predvideti za društva, ki imajo pridobljen status, dodatne ugodnosti oziroma olajšave za izvajanje določene dejavnosti, ki so v javnem interesu. 5. Pri opredeljevanju statusa društva v javnem interesu je potrebno izhajati iz dejanske potrebe po opredelitvi tega statusa. Društvom, ki imajo poseben položaj, določen s posebnim zakonom (in na podlagi samega zakona), ki določa tudi način opravljanja določene dejavnosti v javnem interesu in financiranje te dejavnosti, status društva, ki deluje v javnem interesu, ni potreben. 6. Pri opredeljevanju drugih statusov, ki jih lahko poleg društev pridobijo tudi drugi subjekti, je v predpisih potrebno med kriteriji za pridobitev tega statusa upoštevati tudi pridobljen status društva, ki deluje v javnem interesu, če je na določenem področju ta status mogoče pridobiti. II.
1. Pri podeljevanju statusa v javnem interesu društvom, katerih dejavnost se razteza na področje dela več ministrstev, je potrebno dosledno upoštevati, da je mogoče soglasje iz drugega odstavka 38. člena Zakona o društvih dati le v primeru, če društvo izpolnjuje vse predpisane pogoje za pridobitev statusa tudi na področju, za katerega se soglasje daje. Pridobljeni status lahko društvo uveljavlja na vseh področjih, na katerih izpolnjuje pogoje in mu je bila izdana odločba. 2. Društvom, ki imajo status društva v javnem interesu, pri uveljavljanju pravic in ugodnosti, kjer se za uveljavljanje teh pravic in ugodnosti ugotavlja javni interes, izpolnjevanje tega pogoja ni potrebno posebej izkazovati. III.
Sklep je dostopen na spletni strani www.pic.si (info). Sklep o ustanovitvi in nalogah Sveta Republike Slovenijeza nevladne organizacije1. člen Ustanovi se Svet Vlade Republike Slovenije za nevladne organizacije (v nadaljevanju: Svet). 2. člen Svet je posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije in skrbi za trajni dialog med nevladnimi organizacijami in Vlado Republike Slovenije. 3. člen Naloge Sveta so:
4. člen
predsednik:
člani:
Svet ima podpredsednika, ki ga izvolijo člani na prvi seji sveta. Mandat podpredsednika sveta je štiri leta. 5. člen Člane Sveta imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije. Ministri in generalni sekretar Vlade Republike Slovenije so člani sveta po funkciji. Ostale člane Sveta imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog nevladnih organizacij, katerih predstavniki so člani v Svetu. 6. člen Člani sveta delujejo nepoklicno. Članom iz državne uprave pripada mandat po funkciji, mandat članov, ki niso iz državne uprave pa traja štiri leta. 7. člen Administrativne in tehnične naloge za svet opravlja Urad predsednika Vlade Republike Slovenije. 8. člen Svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik. Enkrat letno organizira svet srečanje s predstavniki nevladnih organizacij, registriranih za območje cele Slovenije. 9. člen Dejavnosti in naloge sveta se financirajo iz proračunskih sredstev Urada predsednika Vlade Republike Slovenije. 10. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Sklep je dostopen na spletni strani www.pic.si (info). Projekti United Nations Development ProgrammeUstanova Slovenska znastvena fundacija je pri UNDP prijavila projekt “Building up the Capacities and Capabilities of Foundations in Slovenia”. Gre za projekt povezovanja slovenskih ustanov, katerega cilj bo (med drugimi) v ustanovitvi Slovenskega združenja fundacij ter Centra za preučevanje vloge ustanov. Projekt bo trajal do julija 2002. Urad za žensko politiko je prijavil projekt “Enhancement of Civil Society through Support to Local Initiatives”. Projekt je namenjen izpeljavi številnih delavnic na lokalnem nivoju, kjer naj bi zlasti mestne svetnice izobraževali o pomembnosti delovanja NVO na področju sociale in enakih možnosti spolov. Delavnicam bo sledil še drugi sklop z možnostjo kandidiranja lokalnih NVO za izpeljavo različnih projektov z omenjenih področij. Ustanovitev neformalnega združenja zasebnih zavodovNa podlagi dopisa Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC-a, z dne 29. 3. 2000 o povezovanju zasebnih zavodov ter na podlagi prejetih izjav o nameri za sodelovanje v delovni skupini zasebnih zavodov je bil dne 29. 6. 2000 opravljen prvi informativni sestanek skupine zainteresiranih zasebnih zavodov. Na sestanek je bilo vabljenih 31 zasebnih zavodov, ki so poslali izjavo o nameri, sestanka pa se jih je udeležilo 15. Sestanek je bil namenjen predstavitvi posameznih organizacij ter pogovoru o možnosti sodelovanja med zasebnimi zavodi, predvsem na področjih, za katera so udeleženci menili, da so najbolj problematična. Omenjena so bila vprašanja financiranja zasebnih zavodov, davčne in statusne zakonodaje, odnosa države do zasebnih zavodov, participacije zasebnih zavodov v procesih odločanja, profesionalizacije, kadrovskih in prostorskih težav, sodelovanja z drugimi statusnimi oblikami nevladnih organizacij in številna druga. Kljub neformalni naravi sestanka (in posledično nesprejetju formalnih sklepov) je bila izražena želja po bodoči kontinuirani obliki sodelovanja. Sodelujoči smo se strinjali, da trenutno ni primerno oblikovati formalno združenje z ustanovitvijo npr. skupnosti zavodov, ampak želimo oblikovati neformalno delovno skupino zainteresiranih zavodov, ki so pripravljeni sodelovati pri odpravi ovir, ki omejujejo delo zasebnih zavodov. Splošno sprejet predlog je bil kreiranje skupne spletne strani, ki naj služi kot predstavitvena stran in stična točka izmenjave informacij. Na podlagi pridobljenih informacij in želja posameznih zasebnih zavodov so bila predlagana:
V jeseni 2000 so prizadevanja zastala in bo PIC skušal pospešiti oblikovanje delovnega področja zasebnih zavodov v okviru SCNVO. MOP-NVO program sodelovanja “Partnerstvo za okolje ”V okviru REC-a in ob sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor je bila organizirana konferenca v Martuljku v mesecu oktobru 2000 in še enodnevna delavnica v mesecu novembru. Rezultat je pripravljen Program sodelovanja med MOP in NVO. Program sodelovanja vsebuje tri vsebinske sklope, pri katerih bosta partnerja sodelovala, in sicer
Program vsebuje natančno razdelitev nalog za obdobje od leta 2000 do 2003 in pomeni konkretizacijo nalog, določenih z Agendo 21, Nacionalnim programom varstva okolja in Aarhuško konvencijo (ki je predstavljena na koncu tega prispevka). Ustanovitev slovenskega centra NVO – SCNVONamenNa pobudo SVEZ-a je meseca marca 2000 štirinajst NVO podpisalo izjavo o nameri za ustanovitev centra NVO, poleti je bil sprejet sklep vlade, da podpre ustanovitev centra, septembra pa podpisana izjava med SVEZ in NVO o sodelovanju. Pripravljeni so bili predlog programskega načrta, osnutek pogodbe, v mesecu novembru pa je bil objavljen javni poziv za soustanoviteljstvo. SCNVO bo ustanovljen decembra 2000, z delom pa bo pričel januarja 2001. Center bo s svojim delovanjem prispeval, da bodo nevladne organizacije kot pomemben del civilne družbe v Sloveniji uspešneje izvajale svoje vloge in uresničevale svoje poslanstvo. Poslanstvo Centra je krepitev nevladnih organizacij, povezovanje in sodelovanje med njimi, posredovanje stališč nevladnih organizacij državnim in drugim inštitucijam, sodelovanje pri pripravi in izvedbi politik in prispevanje pri povezovanju nevladnih organizacij v mednarodne integracije. Namen je tudi doseganje partnerstva in sodelovanja nevladnih organizacij na nacionalni in mednarodni ravni, zagotovitev pomembnejšega položaja nevladnih organizacij v družbi, dvig osveščenosti javnosti o pomenu nevladnih organizacij in podpora razvojnim projektom na področju nevladnih organizacij. DejavnostiDejavnost SCNVO je namenjena trem bistevnim sklopom, pri čemer sta prva dva namenjena zlasti podpori članom kluba, tretji pa skupnemu sodelovanju. Sklopi: - Informacijska dejavnost
- Spodbujanje mreženja in sodelovanja
- Sodelovanje pri oblikovanju politik in lobiranje
Izvajalci in uporabniki dejavnostiDelovanje Centra je primarno namenjeno omogočanju pogojev za delovanje članov kluba ter za njihove aktivnosti na posameznih delovnih področjih. Na področjih, kjer bo Center pospeševal razvoj nekaterih dejavnosti za dosego svojih ciljev, namen delovanja ni podvajanje dela z drugimi NVO, ampak, ob vzpostavitvi strokovnih kriterijev, izbira primernih ponudnikov storitev med delovnimi člani, ki opravljajo določene dejavnosti za SCNVO oz. v sodelovanju z njim. Posredno se s tem dosega krepitev obstoječih NVO, obenem pa tudi vzpostavljajo kriteriji kvalitetnega dela v NVO. Dve skupini uporabnikov dejavnosti SCNVO: 1. Dejavnost SCNVO je primarno namenjena NVO (v skladu z definicijo NVO, ki jo navaja EU). NVO se lahko včlanijo v klub (člani kluba). Članom kluba se nudi storitve pod ugodnejšimi pogoji kot drugim uporabnikom. Če je v posameznih primerih obseg sodelovanja za člana kluba bistveno večji, se to lahko uredi s posebno pogodbo. 2. Drugi uporabniki (nevladne organizacije, ki niso članice kluba, državni organi, organi lokalnih skupnosti, EU, posamezniki, mediji, drugi subjekti), ki se jim pod odplačnimi pogoji nudi informacijska dejavnost. Zanje se vodi register drugih uporabnikov. Uporabnikom, s katerimi se sklene posebna pogodba, se nudi storitve pod pogoji, določenimi s pogodbo. Center nudi storitve tem subjektom, če to ne ovira njegove osnovne dejavnosti. Posredovanje informacij o svetovalni dejavnosti delovnih članovSCNVO člane kluba in druge uporabnike obvešča o možnostih pridobitve svetovalne pomoči pri delovnih članih, in sicer za naslednje storitve:
Posredovanje informacij o izobraževalni dejavnosti delovnih članovDejavnost obsega informiranje članov o izobraževanjih, ki jih nudijo delovni člani na naslednjih področjih:
Sodelovanje pri oblikovanju politik in lobiranjeDejavnost bo Center opravljal zlasti z vzpostavitvijo delovnih področij in vključitvijo delovnih članov na ta področja. Naloga Centra je kreiranje okolja, v katerem bodo lahko delovni člani na posameznem področju delovali v skladu s cilji Centra. Namen je zlasti posredovanje mnenj in stališč delovnih članov o zadevah, ki jih ti želijo sporočiti vladnim službam, drugim inštitucijam, EU ter drugim organizacijam. SCNVO sproži postopek za pridobitev mnenj in pripomb delovnih članov kluba v primerih, ko uporabniki, s katerimi ima SCNVO pogodbo, to zahtevajo. SCNVO zbira mnenja delovnih članov in članov kluba in jih posreduje drugim uporabnikom storitev. SCNVO pa lahko omogoča delovnim članom in članom kluba prek delovnih področij in komisij oblikovanje enotnih mnenj o zadevah, pri čemer vsak član kluba prosto presoja, ali želi sodelovati pri takšnem skupnem mnenju. SCNVO nima pristojnosti za predstavljanje članov kluba v razmerjih nasproti državnim organom ali drugim subjektom, razen za zadeve, za katere ga člani kluba pooblastijo. UstanoviteljiOpredelitev definicije NVO je za SCNVO izredno pomembna, tako v postopku ustanovitve kot tudi za opravljanje same dejavnosti. Ustanovitelji so NVO, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
Organizacija ob vložitvi prošnje za članstvo v klubu predloži dokazilo o registraciji, ustanovni akt, pogodbo, statut ali drug akt, iz katerega so vidni cilji in poslanstvo organizacije ter vsebinsko in finančno poročilo o poslovanju organizacije za zadnji dve leti. K ustanoviteljstvu je potrebno pozvati širšo delovno skupino, ustanovljeno za pripravo SCNVO, poleg njih pa tudi širšo zainteresirano skupino NVO, ki jo je potrebno obvestiti o nameri za ustanovitev SCNVO ter ji ponuditi soustanoviteljstvo. Pomembna je tako regijska zastopanost kot tudi pokritje različnih področij, na katerih NVO delujejo. Veliko število ustanoviteljev ne bo ovira za delovanje Centra, kar bo urejeno z določbami o organizaciji SCNVO. SCNVO bo ustanovljen kot zasebni zavod. Organi in organizacijaSvet centraCenter upravlja svet zavoda, ki je sestavljen iz 9 članov, in sicer: 5 predstavnikov ustanoviteljev zavoda, 1 predstavnik delavcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je zavod ustanovljen, ter 3 predstavniki uporabnikov storitev oz. zainteresirane javnosti. Vsak ustanovitelj lahko predlaga enega kandidata za predstavnika ustanoviteljev v svetu zavoda. Predstavnike ustanoviteljev izvolijo ustanovitelji z navadno večino izmed predlaganih kandidatov s tajnim in neposrednim glasovanjem. Za predstavnike je izvoljenih pet kandidatov, ki dobijo največ glasov. V primeru enakega števila glasov za kandidata, ki bi bila izvoljena kot peta po številu glasov, se opravijo ponovne volitve med njima. Člani kluba predstavljajo zainteresirano javnost oz. uporabnike storitev po zakonu o zavodih. Vsak član kluba, razen ustanoviteljev, lahko predlaga enega kandidata za predstavnika v svetu zavoda. Predstavnika članov kluba izvolijo člani kluba z navadno večino izmed predlaganih kandidatov s tajnim in neposrednim glasovanjem. Za predstavnika so izvoljeni trije kandidati, ki dobijo največ glasov. V primeru enakega števila glasov za kandidata, ki bi bila izvoljena kot tretja po številu glasov, se opravijo ponovne volitve med njima. Vsak delavec lahko predlaga enega kandidata za predstavnika delavcev v svetu zavoda. Predstavnika delavcev izvolijo delavci z navadno večino izmed predlaganih kandidatov s tajnim in neposrednim glasovanjem. Za predstavnika je izvoljen kandidat, ki dobi največ glasov. V primeru enakega števila glasov za kandidata, ki bi bila izvoljena, se opravijo ponovne volitve med njima. Prvi mandat članov sveta, ki so predstavniki članov kluba, traja 2 leti, z možnostjo ponovne izvolitve. Vsi mandati drugih članov sveta zavoda ter nadaljnji mandati članov sveta, ki so predstavniki članov kluba, trajajo 3 leta, z možnostjo ponovne izvolitve. Člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika. Odpoklic člana sveta zavoda se uredi s statutom. Svet zavoda sprejema statut zavoda in njegove spremembe, druge splošne akte, programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda, daje ustanovitelju in direktorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih ter opravlja druge z zakonom, to pogodbo ali statutom določene zadeve. Strokovni svetZavod ima strokovni svet kot strokovni organ. Strokovni svet ima največ 10 članov. Predsedniki komisij izvolijo izmed sebe 7 članov strokovnega sveta. Vsak član kluba lahko predlaga enega zunanjega strokovnjaka za člana strokovnega sveta. 3 člane strokovnega sveta izvolijo člani kluba z navadno večino izmed predlaganih kandidatov s tajnim in neposrednim glasovanjem. Za predstavnika so izvoljeni trije kandidati, ki dobijo največ glasov. V primeru enakega števila glasov za kandidata, ki bi bila izvoljena kot tretja po številu glasov, se opravijo ponovne volitve med njima. Člani strokovnega sveta izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika. Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda, odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu, ter opravlja druge naloge, določene z zakonom, pogodbo o ustanovitvi in statutom. Klub zavodaZavod ima klub zavoda. Organizacije, ki se včlanijo v klub zavoda so člani kluba zavoda. Ustanovitelji zavoda postanejo člani kluba zavoda ob ustanovitvi zavoda. V klub zavoda se lahko včlanijo nevladne organizacije, ki izpolnjujejo pogoje za ustanovitelje. O včlanitvi nevladne organizacije v klub in prenehanju članstva odloči z obrazloženim sklepom svet zavoda na podlagi priporočila tričlanske komisije, ki jo imenuje svet zavoda. Center za člane kluba izvaja dejavnosti in opravlja storitve pod pogoji, ki jih določi svet zavoda. Pogoji so za člane kluba ugodnejši kot za druge uporabnike storitev. Člani kluba, razen ustanoviteljev, so dolžni prispevati letni prispevek, ki ga določi svet zavoda in ni manjši kot polovica letnega prispevka, ki ga prispeva posamezni ustanovitelj. Iz utemeljenih razlogov se članu kluba lahko plačilo prispevka zniža. S članom kluba lahko zavod sklene posebno pogodbo o sodelovanju, če je obseg poslovanja z njim večji. Zavod pod odplačnimi pogoji nudi storitve tudi drugim uporabnikom, če to ne ovira osnovne dejavnosti zavoda. Pogoji za nudenje storitev se določijo s statutom zavoda, drugimi akti zavoda ali s pogodbo med zavodom in drugim uporabnikom. Delovna področja klubaSvet zavoda s sklepom ustanovi delovna področja kluba. Član kluba lahko sodeluje na delovnem področju (delovni član) pod naslednjimi pogoji:
Svet zavoda ali drug, s strani sveta zavoda, pooblaščen organ, lahko predpiše posebne, dodatne pogoje za sodelovanje člana kluba na določenem delovnem področju. O sodelovanju člana kluba na delovnem področju in prenehanju sodelovanja odloči z obrazloženim sklepom svet zavoda na podlagi priporočila tričlanske komisije, ki jo imenuje svet zavoda. Delovni član ima pravico sodelovati pri delu zavoda na delovnem področju, katerega član je. Iz utemeljenih razlogov lahko pri delu na delovnem področju sodeluje tudi član kluba, ki ni delovni član, zunanji strokovnjak ali drug uporabnik. Delovni član je za sodelovanje na posameznem delovnem področju dolžan prispevati letni prispevek, ki ga na predlog komisije delovnega področja določi svet zavoda in ni manjši kot polovica letnega prispevka, ki ga prispeva posamezni ustanovitelj. Iz utemeljenih razlogov se lahko delovnemu članu plačilo prispevka zniža. Komisija delovnega področjaDelovni člani delovnega področja sestavljajo komisijo delovnega področja. Člani komisije izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika. Mandat traja do prve izvolitve članov komisije. Na vsakem delovnem področju, kjer je več kot 10 delovnih članov, se v 3 mesecih po izpolnitvi tega pogoja na podlagi sklepa sveta zavoda izvedejo volitve za člane komisije. S sklepom se določi tudi število članov komisije, ki ne sme biti večje od 10. Vsak delovni član delovnega področja lahko predlaga enega predstavnika za člana komisije na tistem delovnem področju. Delovni člani delovnega področja z navadno večino izvolijo člane komisije. Za člane so izvoljeni kandidati, ki dobijo največ glasov. Člani komisije izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika. Mandat članov komisije je 2 leti, z možnostjo ponovne izvolitve. Ustanavljanje, delovanje, volitve v komisijo delovnega področja, odpoklic članov ter pristojnosti komisije se podrobneje določijo s statutom zavoda in drugimi akti zavoda. Komisija za mirno reševanje sporovSvet zavoda ustanovi komisijo za mirno reševanje sporov. Komisija pomaga ustanoviteljem, članom kluba ter drugim uporabnikom mirno rešiti spor, ki nastane v zadevi, povezani z dejavnostjo zavoda. Postopek imenovanja članov ter delovanje komisije se podrobneje uredi s statutom. Evropske skupnosti (ES) in NVOSodelovanje med ES in NVO se je močneje razvilo po letu 1980, saj so se takrat pristojnosti ES širile na področja, ki jih pokrivajo tudi NVO. Razvoj NVO je tako ena od pomembnih nalog tudi v procesih vključevanja Slovenije k ES, določena še zlasti s Partnerstvom za pristop, ki kot glavne prednostne naloge določa izpolnjevanje kopenhagenskih meril. Država kandidatka mora skrbeti predvsem za stabilnost inštitucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin. [8] NVO zagotovo spadajo med subjekte, ki zagotavljajo razvoj navedenih področij. Program PHARE predvideva finančna sredstva in podporo državam kandidatkam za oblikovanje in demokratično delovanje civilne družbe. Podpora je namenjena spodbujanju demokratičnih procesov, med drugim tudi institucionalni krepitvi NVO. [9] V okviru ES je bil tudi zato ustanovljen Ekonomsko-socialni svet ES [10] kot predstavnik NVO v ES, ki ima predvsem svetovalno vlogo. [11] Svet omogoča in pospešuje sodelovanje civilne družbe v procesih odločanja, s čimer povečuje legitimnost in demokratičnost sprejetih odločitev. V prihodnosti bo predvsem pospeševal vključevanje tistih NVO, ki v svetu še niso zastopane. Za razvoj NVO se zavzemajo tudi evropske NVO. [12] Sprejem številnih dokumentov s strani NVO kaže na večanje vpliva in željo po vključitvi NVO v procese odločanja. Podobno kot evropske NVO v svojih državah želijo tudi slovenske v procesu vključevanja Slovenije v ES pomembnejšo vlogo. [13] Takšen namen je pokazala tudi Evropska komisija, ki priporoča, da je potrebno nevladni sektor kot enakovrednega partnerja [14] aktivno vključiti v vse postopke in diskusije, ki se nanašajo nanj, ter državam priporoča predvsem naslednje: [15]
Komunikacija “Komisija in nevladne organizacije: oblikovanje tesnejšega partnerstva ”Še pomembnejši dokument je januarja 2000 izdala Evropska komisija, in sicer “The Commission and Non-Governmental Organisations: Building a stronger partnership”. [17] Stališča EU do podpore delovanju NVO so, ob upoštevanju znatnih sredstev, ki jih za njihovo delovanje zagotavlja, jasna. 1. Financiranje osnovnega delovanja Komisija zagotavlja znatna sredstva za financiranje tekočih stroškov delovanja vrste NVO. Vendar pa v praksi obstaja vrsta praktičnih preprek. Del problemov je odpravil Vademekum o upravljanju dotacij iz leta 1998 ter vzpostavitev mreže za upravljanje dotacij. Zaradi preglednosti delovanja NVO pa je tudi nujno, da se pomoč le-tem zagotavlja po proračunskih postavkah za financiranje osnovnega delovanja. Pri tem bi morala obstajati zlasti naslednja merila:
2. Financiranje projektov Komisija meni, da je nujno preučiti pravno podlago za financiranje projektov ter proračunska pojasnila. Nujno potrebno je zagotoviti koherentnost pravil. 3. Proračunska struktura Nujno potrebna je vzpostavitev proračunske strukture, ki je ugodna za pregledno upravljanje in učinkovito nadzorovanje porabe sredstev. Opustiti je potrebno razlikovanje med izdatki za upravljanje in delovanje. Predlog proračuna za leto 2001 izraža nov koncept, ki vključuje tudi elemente oblikovanja proračuna po dejavnostih (activity-based budgeting). 4. Problematika upravljanja Raznovrstne dotacije so pomemben delež izdatkov Komisije oz. EU nasploh. Večino izplačajo nacionalni in regionalni odbori držav članic. Vendar (tako tudi za večino sredstev za NVO) Komisija izplačuje dotacije tudi neposredno. Glavni problemi:
Osnovna načela pri reševanju navedenih težav morajo zagotovo ostati: - spoštovanje raznovrstnosti NVO - upoštevanje njihove avtonomnosti in neodvisnosti - upoštevanje njihovih posebnih potreb (odvisnih od področja, velikosti, izkušenj NVO) - potreba po odprtosti in preglednosti informacij 5. Informiranje Potrebno je nenehno izboljševanje in posodabljanje podatkov, ki so na voljo javnosti. Splošne informacije (opis politik programov financiranja) ter specifične informacije (merila, roki ipd.) morajo biti dostopni na različne načine, in sicer:
Konvencija o dostopu do okoljskih informacij, udeležbi javnosti pri okoljskem odločanju in dostopu pravice pri okoljskih zadevah (aarhuška konvencija)A. Ena od podlag dogovora o sprejetju konvencije je priznavanje dejstva, da dostop do informacij in udeležba javnosti pri okoljskem odločanju povečujeta kakovost in izvajanje odločitev, prispevata k ozaveščanju javnosti o okoljskih vprašanjih, dajeta javnosti možnosti, da izraža svoje interese, in državni upravi, da jih ustrezno upošteva. Preglednost je zaželena v vseh vejah oblasti, posamezniki, NVO in zasebni sektor pa imajo pomembno vlogo pri varstvu okolja. Pogodbenica konvencije usmerja javnost pri dostopu do okoljskih informacij ter spodbuja izobraževanje ter ozaveščanje javnosti. Če so zahtevane okoljske informacije, jih državni organi v okviru notranje zakonodaje dajo čim prej (najkasneje pa v enem mesecu, oz. če obseg zahteva podaljšanje roka, do dveh mesecev) na razpolago javnosti, in sicer brez navedbe namena uporabe s strani prosilca. Javnosti se lahko dajo (če je za to utemeljen razlog ali je informacija že javno dostopna) tudi samo kopije dokumentacije. B. Konvencija deli sodelovanje pri oblikovanju politik na dva sklopa, in sicer: 1. Udeležba javnosti pri načrtih, programih in politikah v zvezi z okoljem Ko pogodbenica javnosti zagotovi potrebne informacije, sprejme ustrezne praktične in/ali druge ukrepe, da zagotovi pregledno in pravično udeležbo javnosti pri pripravi načrtov in programov v zvezi z okoljem. Pri tem je potrebno zagotoviti ustrezno časovno obdobje za udeležbo javnosti, njeno udeležbo že na začetku odločanja ter končno tudi ustrezno upoštevati rezultate udeležbe javnosti. Ustrezni državni organ opredeli javnost, ki lahko sodeluje. Pogodbenica si prizadeva zagotoviti ustrezne možnosti za udeležbo javnosti pri pripravi okoljskih politik. 2. Udeležba javnosti pri pripravi izvedbenih predpisov in/ali splošnih pravno obvezujočih normativnih listin V ustrezni fazi, in ko so možnosti še dane, si pogodbenica prizadeva spodbuditi učinkovito udeležbo javnosti pri pripravi izvedbenih predpisov in drugih splošnih pravno obvezujočih pravil državnih organov, ki lahko bistveno vplivajo na okolje. V ta namen je treba:
Rezultate udeležbe javnosti je treba čim bolj upoštevati. Aarhuška konvencija v knjižni obliki z (neuradnim) slovenskim prevodom in angleškim izvirnikom je izšla novembra 2000 pri PIC, Metelkova 6, 1000 Ljubljana, kjer jo lahko tudi naročite. OpombaPrispevek vsebuje le opis nekaterih dogajanj, pri čemer je potrebno opozoriti, da bo obširnejši opis dogajanja na področju NVO na voljo v letnem poročilu PIC za leto 2001. Reference:
Yüklə 1,85 Mb. Dostları ilə paylaş:
|