Kazalo razred – umetnostno 1 razred

9. RAZRED

UMETNOSTNO BESEDILO
UMETNOSTNA OBDOBJA
1. SREDNJI VEK - PISEMSTVO

Od 9. do konca 15. stoletja

brižinski spomeniki,

celovški ali rateški rokopis,

stiški rokopis,

starogorski rokopis,

škofjeloški rokopis.
2. PROTESTANTIZEM ali REFORMACIJA

1550-1595

Primož Trubar 1550 prvi slovenski knjigi abecednik in katekizem

Jurij Dalmatin 1584 prevod Svetega pisma

Adam Bohoriš slovnica Zimske urice

Sebastjan Krelj

3. RAZSVETLJENSTVO

1768-1819

1. komedija Županova Micka

1. časnik Ljubljanske novice

1. pesniška zbirka Pesmi za pokušino

Zoisov krog:

Anton Tomaž Linhart

Valentin Vodnik

Jernej Kopitar

Žiga Zois

Marko Pohlin
4. ROMANTIKA

1819-1848

Razcvet pesništva, glasbe, pisava GAJICA.

France Prešeren

Matija Čop

Andrej Smole

Stanko Vraz

A. Martin Slomšek

5. OD ROMANTIKE DO REALIZMA

1848-1881

1. slovenski roman 1866 Josip Jurčič: Deseti brat

1. umetna pripovedka Fran Levstik: Martin Krpan

literarni program Popotovanje od Litije do Čateža

Josip Jurčič

Fran Levstik

Simon Gregorčič

Simon Jenko

6. REALIZEM

1881-1899

razumsko obdobje

Ivan Tavčar

Janko Kersnik

Anton Aškerc

Zofka Kveder

Fran Govekar

Stopnjevani realizem je NATIRALIZEM (3 determinante dednost, okolje, zg trenutek).
7. MODERNA

1899-1918

dosežen je svetovni vrh v prozi, dramatiki in poeziji

simbolizem, impresionizem, dekadenca in nova romantika

Dragotin Kette

Josip Murn-Aleksandrov

Ivan Cankar

Oton Župančič

Sopotnika moderne:

Fran Saleški Finžgar

Fran Milčinski
8. OBDOBJE MED OBEMA VOJNAMA

a) EKSPRESIONIZEM 1918-1930

Srečko Kosovel

Slavko Grum

b) SOCIALNI REALIZEM 1930-1941

Tone Seliškar

Mile Klopčič

Anton Ingolič

Ciril Kosmač

Prežihov Voranc

Miško Kranjec
9. NOB

1940-1945

Preprosta besedila, vsebina je važnejša od obile. Največ je pesmi in kratkih dramskih del. Proze skoraj ni.

Matej Bor

Karel Destovnik – Kajuh

Ivan Minatti

Oton Župančič

Edvar Kocbek

10. KNJIŽEVNOST PO 2. SVETOVNI VOJNI

Od 1950 naprej

a) PREDVOJNI ROD: Miško Kranjec, Ciril Kosmač, Anton Ingolič, Matej Bor, Cene Vipotnik, Edvard Kocbek, Jože Udovič, Ivan Potrč,…
b) 1. POVOJNI ROD: Janez Menart, Kajetan Kovič, Tone Pavček, Ciril Zlobec, Lojze Krakar, Ivan Minatti, Dane Zajc, Veno Taufer, Gregor Strniša, Beno Zupančič, Alojz Rebula,…
c) 2. POVOJNI ROD: Rudi Šeligo, Jože Snoj, Ervin Fritz, Tomaž Šalamun, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Andrej Brvar,…
d) 3. POVOJNI ROD: Drago Jančar, Ivo Svetina, Boris A. Novak, Milan Jesih, Milan Dekleva, Tone Partljič, Drago Jančar, Mate Dolenc,…

PROZA

ROMAN
Je dolga prozna pripoved, razdeljen je na več poglavij, ki obsegajo daljše časovno obdobje. Glavna oseba je prikazana v raznih situacijah, starostih in dogodkih. Poznamo viteške, pustolovske, zgodovinske, ljubezenske,…

Večinoma so razvojni ali sintetični (dogodki so opisani v enakem časovnem vrstnem redu, kot so se dogajali) ali razpletni oz. analitični (najprej spoznamo določeno situacijo, razvoj, ki do nje pripelje pa je prikazan naknadno, postopoma).

POVEST
Je srednje dolgo prozno delo, nastopajočih oseb je manj kot v romanu, je pa več središčnih oseb. Pripovedovanje je preprosto, konec je hiter in pogosto srečen. Zunanja zgodba je pomembnejša od čustev.

NOVELA
Je krajša pripoved o enem, kvečjemu dveh ali treh glavnih dogodkih in maloštevilnih oseb. Dogajanje je psihološko poglobljeno, opisi oseb in zunanjih dogodkov so skopi. Velikokrat je značilen dramatski trikotnik.

ČRTICA
Je krajše pripovedno delo, ki zgoščeno pripoveduje o enem dogodku in je malo nastopajočih oseb, pomembna pa so čustva. Velikokrat je brez zgodbe in gre le za orise stanj, razpoloženj glavne osebe.

HUMORESKA

Je krajša pripoved, ki vzbuja smeh z nesmisli, pretiravanjem v izražanju,… Kritična je do slabih navad ljudi, smeši, vendar ne žali.

POEZIJA

EPSKE ali PRIPOVEDNE PESMI
BALADA je srednje dolga lirsko-epska pesem, ki ima značilno zgradbo: zasnova, zaplet, vrh, razplet in razsnova. V njej nastopa malo oseb, dogajanje je napeto, dramatično, konec je tragičen. Dvogovor.

ROMANCA je epsko-lirska pesnitev s pomirljivim zaključkom, je španskega izvora in opeva boje in ljubezen plemstva.

EP pripoveduje o dogodkih, je daljša pripovedna pesnitev, ki je po tematiki zgodovinska, bajeslovna, živalska,… Pripovedovanje je raztegnjeno in zelo nazorno.
LIRSKE ali IZPOVEDNE PESMI
SONET je sestavljen iz štirih kitic, prvi dve sta štirivrstičnici ali kvartini in imata oklepajočo rimo, drugi dve sta trivrstičnici ali tercini in imata najpogosteje prestopno rimo. Verz je italijanski enajsterec, stopica pa jamb.

GAZELA je orientalska pesniška oblika, ki ima navadno od šest do trideset verzov in ni deljena na kitice, ritem ni predpisan, rima pa se ponovi v prvih dveh vrsticah in nato v vseh sodih. Vsebuje refren.

GLOSA je pesem, ki v štirih desetvrstičnicah razlaga neko življenjsko dogajanje, ki je zgoščeno v štirih verzih gesla ali motta. Verz je četverostopični trohej – španski osmerec, rima pa si sledi v posebnem zaporedju.

DRAMATIKA

ŽALOIGRA ali TRAGEDIJA
Prikazuje resnično ali izmišljeno dogajanje. Junak je praviloma dober, plemenit in skuša doseči neki vzvišeni cilj. Pri tem se zaplete v boj z uničujočimi silami, zato doživi poraz, brez osebne krivde. Fizično propade, moralno pa zmaga.

VESELOIGRA ali KOMEDIJA

Je igra z veselo vsebino, komično se zaplete, srečno razplete. Osebe so smešne zaradi imen, obnašanja,… Hoče vzgajati, zabavati ali se norčevati.

STOPICA
Je osnovna metrična enota verza, ki jo sestavlja poudarjeni (–) in nepoudarjeni (u) zlog.

JAMB u –

TROHEJ – u

AMFIBRAH u – u
VERZ

ITALIJANSKI ali LAŠKI ENAJSTEREC peterostopičen nadštevilčni jamb ŠPANSKI OSMEREC četverostopičen trohej

– u – u – u – u u – u – u – u – u – u

KITICA
- dvovrstičnica ali distih

- trivrstičnica ali tercina

- štirivrstičnica ali kvartina

- alpska poskočnica – je stalna domača kitica iz 12. st. Sestavljajo jo štirje amfibraški verzi.

PONAVLJANJE GLASOV

SOGLASNIŠKI STIK ali ALITERACIJA  stran 15
SAMOGLASNIŠKI STIK ali ASONANCA  stran 15

PONAVLJANJE GLASOV

PONAVLJANJE ali ITERACIJA  stran 3

- podvojitev ali geminacija – v verzu

- anafora – na začetku dveh verzov

- epifora – na koncu dveh verzov

- epanalepsis – na začetku prvega in na koncu drugega verza

- anadiploza – na koncu prvega in na začetku drugega verza

- pripev ali refren

BESEDNI SLOG

METAFORA – pomeni rabo besede v prenesenem pomenu.

PRIMERA ali KOMPARACIJA – pomeni primerjavo dveh stvari.

OKRASNI PRIDEVEK – rdeči oblaki.

POOSEBITEV ali PERSONIFIKACIJA – predmetu, živalim, rastlinam damo človeške lastnosti.

PREIMENOVANJE ali METONIMIJA – je zamenjava dveh predmetov ali pojmov, ki sta v neki medsebojni zvezi.

DELA 9. RAZRED

PRIMOŽ TRUBAR

PESEM O STVARJENJU

Trubar je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem.

ZLOGOVNOGLASNI ali SILABOTANIČNI VERZ

Verz, ki ima stalno število zlogov, ne pa urejenega izmenjavanja U in – zlogov.

LUTROVA KITICA je zgrajena iz osem zložnih verzov – osmercev in sedmercev, ki imajo urejeno rimanje ababccx.

VALENTIN VODNIK

MOJ SPOMINEK

Moj spominek je izpovedna pesem, oblika pesmi je alpska poskočnica.

(Ne hčere ne sina po meni ne bo,

dovolj je spomina, me pesmi pojo.)
Valentin Vodnik je prvi umetni pesnik, napisal je zbirki Pisanice in Pesmi za pokušino, urejal časopis Lublanske novice ter Veliko in Malo pratiko.
BOCCACIO

DEKAMERON

V sebi združuje sto novel. Deset mladih Firenčanov se je v času velike kuge zateklo v podeželsko vilo, čas pa krajšajo s pripovedovanjem. (prepir med Chichibio in Brunetto).

WILLIAM SHAKESPEARE

ROMEO IN JULIJA
Zgodba o ljubezni dveh, čigar družini (Capuletovi in Montegovi) se na smrt sovražita, zato se ljubezen in zgodba tragično konča.

FRANCE PREŠEREN

GAZELA
GLOSA

(slep je kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže:

pevcu vedno sreča laže, on živi, umre brez denarja)

Zbirka Poezija (Zdravljica 1844, Povodni mož, Turjaška Rozamunda, Krst pri Savici, Apel in Čevljar).

SIMON JENKO

RODOLJUBKI

Spada med domovinske pesmi. Je pesnikin pripovednik, zbirka pesmi Lirika ter prozna dela Spomini, Tilka in Jeprški učitelj.

DRAGOTIN KETTE

EJ, TA LEPA KRČMARICA
Pesnik, ki je uporabljal stalne pesniške oblike (sonet, gazela), vendar jih je preoblikoval. Pesmi je po njegovi smrti izdal Aškerc – Poezije.

JOSIP MURN

ALEKSANDROV IN ČAROVNICA
Je razpoloženjska pesem, saj izpovedovalec v lirski pesmi izraža svoje razpoloženje. Najbolj znan impresionist, zbirka Pesmi in romance je izšla po njegovi smrti.

OTON ŽUPANČIČ

Z VLAKOM
Spada med domovinske pesmi.

ENJAMBEMENT (verzni prestop)

OTON ŽUPANČIČ

ŽEBLJARSKA
Spada med socialne pesmi, saj kritično obravnava družbene odnose, revščino,…

Knjige za otroke: Pisanice, Lahkih nog naokrog, Sto ugank, Ciciban.

Ostala dela: Čaša opojnosti, Čez plan, Samogovori.

SREČKO KOSOVEL

KONSTRUKTIVIZEM
Konsi, zavrže rimo in razbije harmoničnost podob, kopiči glasove, vzklike, besede, matematične in kemijske simbole.

IVAN CANKAR IVAN CANKAR

BOBI NA PEČI
Bobi in Na peči sta črtici – sintetična zgradba dogajanja (dogodki v zaporedju kot so se zgodili, analitična zgradba-kronologija ne drži, ampak se pisatelj večkrat s svojimi pogledi obrne nazaj)
1. mladostno obdobje 1891 – 1900 Vinjete in Romantične duše

2. zrelo obdobje 1900 – 1909 (družbeno kritično) Martin Kačur, Hlapec Jernej in njegova pravica, Hlapci, Na klancu, Hiša Marije pomočnice, Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski

3. pozno obdobje 1909 – 1918 (psihološko obdobje) Podobe iz sanj in Moje življenje

CIRIL KOSMAČ

GOSENICA

FRANCE BEVK

KAPLAN MARTIN ČEDRMAC

9. RAZRED

NEUMETNOSTNO BESEDILO
GLASOVI SLOVENSKEGA JEZIKA

GLASOVI 29
SAMOGLASNIKI 8					SOGLASNIKI 21
i, u, a, ozki e, široki e, ozki o, široki o, polglasnik ə
		NEZVOČNIKI 15							ZVOČNIKI 6
									j, l, m, n, r, v (MoJ NoRi LeV)
	NEZVENEČI 9						ZVENEČI 6
c, č, f, h, k, p, s, š, t (Ta SuHi ŠKaFeC PuŠČa)							b, d, g, (đ), z, ž

ČLENKI
So besede, s katerimi izražamo svojo sodbo (že, še,…).

MEDMETI
So besede, s katerimi izražamo razpoloženje ali posnemamo glasove (oh, jav,…).

ŽIVLJENJEPIS
V življenju predstavimo pomembne dogodke iz življenja osebe, in sicer od začetka njenega življenja do sedanjega trenutka oz. konca. Navajamo v resničnem časovnem zaporedju, glagoli so v pretekliku. V svojem življenjepisu navedemo ime, priimek, naslov, kraj in datum pisanja, datum in kraj rojstva, šolanje, poklicno pot,… Pišemo v 1. os. ed.

BESEDNA DRUŽINA

Hiša, hiška, hišnica – besede z istim korenom spadajo v isto besedno družino.

SOPOMENSKE POVEDI

TVORNE/AKTIVNE npr. Maja je plačala položnico.	NETVORNE npr. Položnica je bila plačana.
(v osebku je izražen vršilec dejanja – v povedku je osebna glagolska oblika)	(v osebku ni izražen vršilec dejanja, ker se sporočevalcu ne zdi pomemben ali ga ne želi razkriti – v povedku sta osebna glagolska oblika glagola biti in deležnik glagola na –n/-t)

MARSI, MALO…

Zaimek marsi, malo,… pišemo vedno skupaj (marsikdo), tiste, ki se končujejo na koli pa skupaj ali narazen (kjerkoli ali kjer koli).

OPIS OSEBE OZNAKA OSEBE

V opisu osebe na podlagi opazovanja predstavimo zunanjost, kraj bivanja, način gledanja,… Glagoli so v sed., ki pomeni brezčasnost.
V oznaki osebe predstavimo notranjost.

POMIŠLJAJ

• 
  je daljša črtica
  
• 
  nestično se uporablja namesto vejice, pri izpustu glagola, zamolku,…
  
• 
  nestično se uporablja tudi pri naštevanju
  
• 
  stično pa zgolj kot predlog od–do (112–113)
  

VEZAJ

• 
  stični se uporablja med deli zložene besede, ki so bili včasih povezani z in (poljsko-ruski slovar); pri zloženkah (100-odstoten, C-vitamin); med kratico in črko
  
• 
  nestično pa med osebnim imenom in vzdevkom (Karel Destovnik - Kajuh)
  

OPIS NAPRAVE

Naštejemo njene sestavne dele ter predstavimo njihovo značilnost in uporabo, glagoli so v sed., največkrat v 1. os. mn.

PRIREDJA

Vrsta priredja	Vezniki	Vejica
vezalno	in, ter, pa	ne pišemo
stopnjevalno	niti – niti, ne – ne, ne samo – ampak tudi	ja in ne
ločno	ali – ali	ne pišemo
protivno	a, pa, toda, vendar, ampak, temveč	pišemo
vzročno	saj, kajti, zakaj, sicer	pišemo
pojasnjevalno	in sicer, to je	pišemo
sklepalno ali posledično	torej, zato, zatorej, tako, tedaj	pišemo

OCENA
Je besedilo, s katerim sporočevalec vrednoti kakšno delo in tako sooblikuje javno mnenje. Pod oceno se podpiše.

SLOVENSKA PISAVA
Pisava Slovencev se je spreminjala. Brižinski spomeniki (okoli leta 1000) so natisnjeni v karolinški minuskuli, Trubar je v glavnem pisal v bohoričici, od srede 19. stoletja pa pišemo v gajici.

OPIS POTI

Je besedilo, v katerem naslovniku predstavimo, kako lahko pride iz kraja v kraj. Glagoli so v sed., in sicer v 2. os. ed. ali v 1. os. mn.

POTOPIS
Je besedilo, v katerem pisec pripoveduje o tem, kje je potoval in kaj je med potjo doživel. Glagoli so v 1. os. ed. ali mn. pret. Besedilo je subjektivno in javno.