Predmet in problem

 
113
lastnostmi, manj pa se ukvarjajo s povezavo med celotnimi prostori. Naša raziskava je 
odkrila nekatere povezave tako na nivoju spremenljivk kot na nivoju faktorjev, hkrati pa se 
je pokazalo, da prostora kot celota medsebojno ne vplivata in da ju je treba obravnavati 
ločeno.  
 
Za praktično uporabo to pomeni, da je treba vojake (za kakršen koli namen že) testirati tako 
glede njihovih osebnostnih lastnosti kot tudi gibalne usposobljenosti, saj na osnovi le enega 
izmed obeh testiranj ne moremo sklepati o tem, kakšne naj bi bile karakteristike v drugem 
prostoru. 
 
Na osnovi teh rezultatov lahko šesto hipotezo sprejmemo. 

---

 
114
8. ZAKLJUČEK 
 
Pričujoča raziskava je del obsežnejše raziskave v okviru ciljnoraziskovalnega projekta 
»Razvoj modela preverjanja psihofizične usposobljenosti pripadnikov Slovenske vojske« v 
sklopu  Znanje za varnost in mir 2004-2010. V raziskavo je bilo zajetih 93 vojakov 1. 
brigade Slovenske vojske, starih od 21 do 36 let. Za oceno njihovih osebnostnih lastnosti 
smo uporabili srednjo verzijo Freiburškega osebnostnega vprašalnika s 114 postavkami. 
Za preverjanje gibalne usposobljenosti pa smo uporabili baterijo dvanajstih testov, ki dobro 
pokrivajo vse podprostore motorike. Zbrane podatke smo statistično obdelali, izračunali 
smo osnovne statistične karakteristike; z enosmerno analizo variance smo ugotavljali 
razlike med mlajšimi in starejšimi vojaki; Pearsonov koeficient korelacije nam je služil za 
ugotavljanje povezav med spremenljivkami osebnostnih lastnosti in gibalnih sposobnosti; s 
faktorsko analizo smo določili faktorje motoričnega prostora in s Pearsonovim 
korelacijskim koeficientom ugotavljali povezanost med faktorji motoričnega prostora in 
osebnostnim lastnostmi; kanonična korelacijska analiza je dala odgovor na medsebojno 
povezanost obeh prostorov. 
 
Osnovna statistična analiza je poleg osnovnih podatkov o vzorcu in preverjanja 
normalnosti porazdelitve postregla s povprečjem rezultatov preverjanja gibalnih 
sposobnosti in osebnostnih lastnosti, kar pomeni, da smo tako dobili sliko »povprečnega« 
vojaka Slovenske vojske. Izkazalo se je, da je ta »vojak« družaben, iskren, ekstravertiran 
in maskulin ter se ne nagiba k depresiji, nevrotičnosti, razdražljivosti, zavrtosti in 
emocionalni labilnosti. 
 

---

 
115
Pri analizi razlik med mlajšimi in starejšimi vojaki, pri čemer je mejo med njimi predstavljala 
mediana starosti, smo ugotovili statistično značilno razliko v eni osebnostni dimenziji, to je 
mirnosti, in dveh motoričnih testih: osmici s pripogibanjem in teku na 2400 m. Da se je 
mirnost pokazala kot osebnostna lastnost, po kateri se razlikujejo mlajši in starejši vojaki 
med seboj, je bil pravzaprav precej nepričakovan rezultat, saj starost naj ne bi vplivala na 
lestvico FPI-6, ki razlikuje posameznike med seboj po mirnosti. Prej bi pričakovali razlike 
pri spontani agresivnosti, odkritosti in ekstravertiranosti, vendar teh razlik ni bilo. Razlike v 
obeh motoričnih testih smo pripisali staranju. Številne raziskave so do sedaj že jasno 
pokazale, da se rezultati motoričnih testov z leti spreminjajo. Najbolj raziskana 
komponenta je verjetno vzdržljivost, ki z leti, zlasti zaradi neaktivnega življenjskega sloga, 
evidentno pada. Pričakovano je bilo, da bo to tudi zaključek naše raziskave, saj je bil 
starostni razpon med merjenci petnajst let. Dejansko se je to res pokazalo, saj so bili mlajši 
vojaki statistično značilno boljši od starejših v teku na 2400 m, ki velja za tipični test 
vzdržljivosti posameznika. Merjenci so se statistično značilno razlikovali tudi v koordinaciji, 
za katero so prav tako potrdile številne raziskave, da se z leti zlasti zaradi slabšega dela 
mišično-živčnega sistema slabša. 
 
Raziskava se je v naslednjem koraku lotila iskanja povezav med spremenljivkami 
osebnostnih lastnosti in gibalnih sposobnosti. Izkazalo se je, da z osebnostnimi lastnostmi 
najbolj korelira test koordinacije poligon nazaj. Tisti vojaki, ki so bili pri omenjenem testu 
počasnejši, so bolj nevrotični in impulzivni, kar smo pripisali napetosti, nesproščenosti, 
razdražljivosti in anksioznosti, ki izvira iz višje vzburjenosti subkortikalnih središč.  
Povezavo poligona nazaj in zavrtosti lahko pojasnimo s počasnejšim sprejemanjem, 
analiziranjem in obdelovanjem informacij ter pripravo motoričnih odgovorov, kar je značilno 
za zavrte posameznike in vpliva na slabše opravljanje testov koordinacije. Drugi test 

---

 
116
koordinacije je bil test osmica s pripogibanjem in je izkazoval povezavo z 
ekstravertiranostjo. Tako ekstravertiranost kot koordinacija sta močno odvisna od 
delovanja centralnega živčnega sistema, ki očitno pogojuje povezanost med tema dvema 
spremenljivkama. Boljši tekači na 2400 m so se izkazali za mirnejše, kar smo pojasnili s 
pomočjo reaktivne inhibicije, ki vase usmerjenim, mirnim, neagresivnim, zadržanim 
posameznikom omogoča večjo vztrajnost. Drugi test repetitivne moči, zgibi na drogu, je 
statistično značilno koreliral z maskulinostjo. Pri agresivnih osebah prevladujejo procesi 
ekscitacije nad inhibicijo in je pri njih povišana aktivnost motoričnih centrov odgovorna za 
večji izraz moči. Naši zaključki se skladajo z izsledki, ki jih navajajo že nekateri drugi 
avtorji. 
 
Faktorska analiza je pokazala obstoj štirih latentnih faktorjev motoričnega prostora, s 
katerimi lahko pojasnimo 58,030 % informacij v sistemu manifestnih spremenljivk. Prvi 
faktor smo poimenovali vojaška treniranost, saj združuje tri motorične teste repetitivne 
moči (zgibe na drogu, počepe in dvig trupa), test vzdržljivosti in test koordinacije. Za vse 
teste smo odkrili, da so v tesni povezanosti z vojaškim urjenjem, torej pod vplivom 
usposabljanja na vojaškem delovnem mestu. V drugi faktor so se projicirali trije testi, za 
katere smo ugotovili, da je uspešnost njihovega opravljanja v veliki meri prirojena - skok v 
daljino z mesta, sunek težke žoge in poligon nazaj. Faktor smo poimenovali prirojene 
sposobnosti.  Tretji faktor sestavljata dva gibalna testa gibljivosti, zato smo ga poimenovali 
kar  gibljivost.  Za četrti faktor se je pokazalo, da ga sestavljata dva motorična testa 
(ravnotežje na T-klopci in taping), katerih skupna točka je, da ju uravnava mehanizem za 
strukturiranje gibanja. Poimenovali smo ga komponenta za strukturiranje gibanja.  
 

---