Predmet in problem

 
117
Izračun Pearsonovih korelacijskih koeficientov med štirimi faktorji motorike in tremi 
osebnostnimi lastnostmi drugega reda je dal eno statistično značilno povezavo: med 
maskulinostjo in vojaško treniranostjo. Pojasniti smo jo skušali s pomočjo agresivnosti (ki 
vpliva na moč) in nevrotičnosti (ki vpliva na koordinacijo) kot elementov maskulinosti ter s 
pomočjo specifičnosti vojaškega poklica, ki zahteva medsebojno povezavo elementov 
maskulinosti in dobre telesne pripravljenosti. Vsekakor je omenjena povezava več kot 
zanimiva za to, da jo poskuša preveriti še kakšna druga raziskava.  
 
Kanonična korelacijska analiza je pokazala, da prostora gibalnih sposobnosti in 
osebnostnih lastnosti nista v statistično značilni medsebojni povezavi, kar pomeni, da sta 
drug od drugega neodvisna in ju je kot taka treba obravnavati ločeno.  Druge raziskave 
sicer navajajo vpliv osebnostnih lastnosti na uspešnost opravljanja gibalnih nalog in  
obratno - da se pod vplivom športne aktivnosti razvijajo določene osebnostne 
karakteristike, vendar pa naša raziskava tega ni potrdila. Sklepamo, da so posamezne 
osebnostne lastnosti in motorične sposobnosti oziroma njihovi faktorji v medsebojni 
povezavi, vendar pa prostora kot celoti medsebojno nista povezana.  
 
Vse omenjene zaključke smo naredili na osnovi analiz podatkov za 93 vojakov. Evidentno 
je, da bi z večjim vzorcem vojakov zagotovili večjo generalizacijo rezultatov in s tem 
natančnejšo sliko o stanju in medsebojni povezanosti med spremenljivkami obeh 
prostorov, o latentni strukturi motoričnega prostora o medsebojnem vplivu prostorov.  
 
Pričujoča raziskava je prva, ki se je pri nas lotila analize povezav med osebnostnimi 
lastnostmi in gibalnimi sposobnostmi  pri vojakih Slovenske vojske v bojni enoti, zato so 
tudi nekateri njeni izsledki pionirski. Vojaki veljajo za zelo specifično populacijo tako glede 

---

 
118
na osebnostne lastnosti kot gibalno usposobljenost, saj opravljajo poklic, ki prednje 
postavlja posebne zahteve, zlasti kar zadeva ekstremno visoke in dolgotrajne telesne in 
psihične obremenitve. To od vojaka zahteva ustrezno gibalno usposobljenost in psihično 
kondicijo, saj se vojak ekstremnih razmerah zaradi napora približa svojim fiziološkim 
mejam in takrat aktivacija organskih sistemov vpliva tudi na psihološko področje; za 
določen čas gre za zoženje ali izostanek pozornosti in racionalnega dojemanja stvarnosti. 
Mnogi posamezniki se pri tem večkrat srečajo s problemom, ko je njihovo lastno telo večja 
obremenitev kot naloga, ki jo morajo opraviti.  
 
Na nivoju spremenljivk so se pokazale nekatere povezave, ki so jih navajali že avtorji v 
preteklih raziskavah. Tudi faktorska analiza je dala štiri faktorje, znane že iz literature, 
specifično se je pokazal faktor vojaške treniranosti. Na nivoju prostorov nismo ugotovili 
medsebojne povezanosti motorike in osebnostnih lastnosti, čeprav se to pri drugih avtorjih 
kar pogosto navaja (Sherrington,1940, povzeto po: Ismail, 1976; Ismail, 1976; Harris in 
Kane, 1973; Strel in Šturm, 1981; Tušak in Tušak, 2003). To za prakso pomeni, da ne 
moremo na podlagi testiranja ene skupine spremenljivk sklepati na drugo skupino oziroma 
da je treba oba prostora testirati ločeno, npr. ob sprejemanju kandidatov za vojaka, pri 
zaposlovanju novih uslužbencev … 
 
Raziskava bi utegnila biti zanimiva kot teoretična osnova in pomoč pri snovanju programov 
gibalnega usposabljanja in preverjanja gibalne usposobljenosti. Morda je lahko tudi 
iztočnica za oblikovanje novega sistema preverjanja gibalne usposobljenosti, ki bi bil 
prilagojen slovenski populaciji, saj vemo, da je sedanji sistem prevzet od ameriške vojske. 
Glede preverjanja psihološkega profila oziroma osebnostnih lastnosti vojakov so rezultati 
naše raziskave lahko tudi iztočnica za oblikovanje modela in kriterijev, ki naj bi jim ustrezali 

---

 
119
kandidati, ki se želijo zaposliti kot vojaki v bojni enoti. Seveda pa bi veljalo v prihodnosti 
razmisliti tudi o raziskavi, ki bi vključevala tudi druge rodove - podčastnike,  častnike, 
vojaške uslužbence, ki so prav tako sestavni del Slovenske vojske, a gotovo odstopajo od 
populacije, ki smo jo analizirali v naši raziskavi.  
 

---

 
120
9. LITERATURA 
 
9.1 CITIRANA LITERATURA 
 
 
 
1.
 
Agrež, F. (1973). Faktorska struktura nekaterih testov gibljivosti. Magistrska naloga, 
Ljubljana: Visoka šola za telesno kulturo. 
 
2.
 
Allport, G. W. (1937). Personality. New York: Row& Winston. 
 
3.
 
Allport, G. W., & Odbert, H.S. (1936). Trait-names. Psychological Monographs, 47 (1), 
cela številka. 
 
4.
 
Bass, R. I. (1939). Analysis of the components of tests of semicirkular canal function 
and of static and dinamic balance. Research Quarterly, 10 (1), 33-52. 
 
5.
 
Behrman, R. M. (1967). Personality Differences between Non-swimmers and 
Swimmers. Research Quarterly 40 (4): 163-171. 
 
6.
 
Booth, E. C. (1961). Personality traits of athletes. Research Quarterly, 32 (4), 421-423. 
 
7.
 
Bele-Potočnik, Ž., Hruševar, B., & Tušak, M. (1984). FPI Freiburški osebnostni 
vprašalnik, Priročnik - dopolnjena oblika. Ljubljana: Center za psihodiagnostična 
sredstva, d. o. o. 
 

---