Sednicata se odr`a vo Sobranineto na Republika Makedonija, sala 1, so po~etok vo 11,00 ~asot

Ilija Dimovsi: Blagodaram pretsedatele.

Samo bi sakal da potenciram deka i aktivnostite na Parlamentarnata grupa od Sobranieto vo Sovetot na Evropa isto taka bi trebalo da bide celosno vklu~ena vo ovoj segment. Ako toa mo`e da se dokomentira i da se locira ulogata na na{ata prateni~ka grupa vo Sovetot na Evropa bi bil blagodaren.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Ova kako dopolnitelno prateni~ko pra{awe, povelete ministre.

Antonio Milo{oski: Blagodaram.

Vo odnos na u~estvoto na parlamentarcite od Sobranieto na Republika Makedonija, ve}e ostvarivme razgovori so dosega{niot rakovoditel, ili pretsedatel na grupata za u~estvo vo Sovetot na Evorpa, gospodinot Oliver [ambevki, koj sega ja zavr{i postapkata za akreditacija na na{ opolnomo{ten i vonreden ambasador vo Narodna Republika Kina i negoviot naslednik Aleksandar Nikolovski, ostanatiot del od grpata i jas se nadevam deka vo edna blliska koordinacija }e mo`eme da o~ekuvame seriozna poddr{ka od na{ata parlamentarna grupa za vreme na pretsedavaweto so Sovetot na Evropa. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Vtoroto pra{awe e upateno do ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, povelete.

Qup~o Dimovski: Blagodaram za pra{aweto na po~ituvaniot gospodin Dimovski.

Politikata na Vladata vo kreiraweto na agrarnata politika ja izvr{uvame preku realizacija za direktni pla}awa kon zemjodelcite, koja {to za 2009 godina iznesuva{e 70 milioni evra.

[to se odnesuva do pla}awata, jas izvr{iv presek nekade do prvata polovina na ovoj mesec. Vo najgolem del se izvr{eni isplatite {to gi imavme kako obvrska prema zemjodelcite. Inaku, isplateni se nad 68 iljadi aplikanti. Vo ovoj period sigurno se isplateni u{te pove}e. Sakam da ka`am deka najgolem interes za subvencii ima vo delot na rastitelnoto proizvodstvo, `itnite kulturi, tutunot, lozarstvoto i ovo{tarstvoto. Celosna e izvr{ena isplatata za tutunot, zboruvam za minatata godina, za esenskite posevi, za odr`uvawe na ovo{nite nasadi podignati vo prethodnite dve godini i za odgleduvawe na goveda, a treba da e privr{ena isplatata na sredstvata za proletnite odnosno fura`nite i gradinarskite kulturi.

Vo ovoj moment, vo vtorata polovina na dekemvri se realizira isplatata na mlekoto, predadenoto i prodadeno mleko od maj do septemvri, takov e ciklusot na isplatata i isplatata na prodadenoto grozje vo ovlastenite punktovi vo Republika Makedonija.

Isto taka, realizirana e i merkata nadomest za osiguruvawe na primaroto rastitelno zemjodelsko proizvodstvo od osnovnite rizici koi {to opfati nad 1200 korisnici. Moram da napomenam deka poddr{kata vo ovoj del iznesuva 60% od osiguritelnata polisa, za koja {to nie kako Ministerstvo celosno se zalo`uvame, zatoa {to smetame deka ovoj e najprakti~en na~in na osiguruvawe na posevite, odnosno na rodot kaj zemjodelcite. Vo tek e realizacija na site instrumenti koi {to se prezemeni za isplata na preostanatite obvrski vo delot na subvenciite, zna~i kako direktni pla}awa i vo delot na preostanatite 85 milioni denari od ruralniot razvoj. So toa smetam deka vo najgolem del }e se ispolni obvrskata na Vladata za isplata na site sredstva koi {t se predvideni soglasno so programata vo iznos od 70 milioni evra. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot, odnosno dali saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Ima zbor pratenikot Ilija Dimovski, povelete.

Ilija Dimovski: Poradi toa {to vo Sobranieto na Republika Makedonija ~esto sme izlo`eni na harikirawe na podatocite i informaciite, jas mu blagodaram na ministerot {to dade to~en i precizen odgovor, koj {to treba da go smetame za relevanten pri slednite debati vo Sobranieto, a koi {to se odnesuvaat na tema zemjodelie. Brojkata od 68 iljadi semejstva koi {to dobile subvencii od Programata na Vladata za subvencionirawe na zemjodelieto e rezultat koj {to mene me pravi gord, {to sum dal poddr{ka na taa politika. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Pratenikot e zadovolen od odgovorot, nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Sleden za postavuvawe na prateni~ki pra{awa, spored redosledot utvrden na koordinacija e gospodinot \or|i Orov~anec, povelete.

\or|i Orov~anec: Gospodine pretsedatele vie pred malku ni ja ~estitavte Novata godina na site. Jas isto vi ja ~estitam i vi posakuvam uspe{na godina. Nemam druga prilika toa da go napravam. I pokraj toa {to imame edno relativizirawe na dene{niot den od va{a strana i od strana na premierot, kako e toa raboten den, so {to jas se soglsuvam, me|utoa, denot, datumot, i samata sednica vo najmala raka se neobi~ni. Ovde imame edna ukrasena elka, pretpostavuvam deka vakvi ukraseni elki preku cela godina nie nemame. A samata elka kako simbol ili znak e simbol na dabovoto drvo vo na{ata tradicija, a samiot den Nova godina e zamena za ona {to se vika pro~ka, ili prostuvawe vo civiliziraniot svet.

So drugi zborovi, dene{niot den e toj den kade {to treba da se zaboravaat nekoi stari raboti, lo{i, grdi, me|utoa, nie sme deneska povtorno vo edna nova situacija po ~etvrti pat da imame posakuvawe na radost, sre}a, na novi posve`i i pogolemi vetuvawa. Ovie posakuvawa i vetuvawa realno zadovolni mo`at da bidat odredeni lu|e od ovoj krug ovde {to e, od Vladata, ne{to od familijata. Najverojatno posle Buxetot koj go usvoivme sre}ni mo`at da bidat onie koi }e dobijat po dogovor na delo plati od Buxetot preku Agencijata Partner, za raboti koi nikoga{ nema da gi rabotat, odnosno }e dobivaat egzistencija ili plata samo za nivnoto navivawe za VMRO DPMNE kako partija. Zadovolstvo mo`at da imaat i odredeni koalicioni partneri del se tuka, del ne se tuka, zatoa {to narodot, ili novinarski ka`ano nekoi od niv }e dobijat i po nekoja koska za da mo`at da ja izglodaat i da pre`iveat, dodeka odnosot so DUI mislam deka ne se smeta kako koaliciski, deka toj bi bil poseben partnerski odnos, posebno ako go imame predvid majskiot dogovor koj VMRO DPMNE go postigna so DUI, taka da sega imame edno majsko DUI, posve`o, poelitno, posebno posle nivniot kongres.

Del od ovogodi{nite vetuvawa mo`ebi }e se ostvarat na onie koi se bliski ili li~ni, me|utoa retko deka na gra|anite ne{to dobro }e im se slu~i. Mo`ebi nekoj }e uspee da xapne nekoj tender, mo`ebi Kinezite }e se nalutat za kineskite avtobusi, me|utoa vo ramkkite na epohalnite vetuvawa {to gi ima{e ovaa Vlada, }e ostanat i ponatamu nezavr{nei trite stokatnici {to bea predvideni, ve}e po 4 pat gi slu{ame, vo centarot na Skopje so eden kup na katni gara`i koi kako pe~urki treba da niknat vo okolinata. Povtorno `i~arata za Vodno i ne znaeme ve}e kade e zakopan kamen temelnik za nejze. Da se potsetime za vetuvawata e proektot na sone~eviot grad, na son~evata strana na Vodno, me|utoa naverojatno proektot docni poradi nekoe novo sonce koe najverojatno nema da bide vo forma na patokraka, no mo`e da bide vo forma na yvedza na Virgina.

Ponatamu kako staro novo vetuvawe povtorno vie e novata kocka ili starata kocka. Jas vi sovetuvam vo ime na anti~nosta na Aleksandar, da ne bide i Ace, da bide i toa postara kaldrma {to mo`eme tamu da ja dobieme.

Vetuvaweto za Vardaraskata dolina i najverojatni i tuka }e mo`eme da o~ekuvame i pristani{te, pome|u Kameniot i noviot most, a pretpostavuvam, administrativnata zgrada mo`e da stane i kapetanija.

Sega da se zdr`ime i na nekoi ekonomski parametri koi Vladata gi vetuva{e. mislam deka Vladata vetuva{e ekonomski ~uda. Del od tie ekonomski ~uda se slu~ija i }e vi ka`am {to.

Prv pat edna Vlada vodede edna kamata koja e mnogu neobi~na, pa posle se popi{mani, pa ja povel~e rabotata. znaete. Smislata na `iveeeweto ja definira samata smrt, ili bizarnata smrt ja definira besmislenosta na `iaveeweto. Koj e bizarnosta ako vie na poginatite braniteli im vovedovte kamata na nivnata smrt. Mislam deka toa be[e ekonosmko ~udo i vetuvawe. Vetuvawe be{e i Bunarxik deka nema da ima pove}e slobodni mesta, me|utoa gledam deka mojot prijatel Yingo, ne e tuka, najverojatno denski si zaminal za Kratovo zatoa {to se U{te mo`e da da gi izbroi ovcite koi pasat na Bunarxik.

Po ~etvrti pat kupuvame oprema za zdravstvoto. Zna~i 4 godini imame vetuvawa. zo{to be{e odlagaweto ne znam, me|utoa ona {to sega mo`eme da go vidime e deka imame poskapa oprema za 20 do 30% i pretpostavuvam deka vo nekoj napreden period za toa nekoj }e odgovara. Imame otvorawe na bolnici koi nemaat oprema i nemaat kadar i red drugi raboti, da stigneme do odredeni sostojbi koi bi gi narekol deka za ovaa zemja stanuvaat nesre}na okolnost.

Pretpostavuvam gospodine pretsedatele deka i ova Sobranie koe kasni vo nekoi od slednite denovi }e napravi vo eden den 50 evropski zakoni, zaedno i so pomo{ na na{iot prijatel Amdi Bajram i }e napraviem 105% od evropskata agenda. Me|utoa , i pokarj se realno nemame nikakov napredok. Republika Makedonija definitivno nema nikakov realen napredok. 4 godini se obiduvam da najdam podobar zbor , me|utoa vladea~koto mnozinstvo me ubeduva i me la`e za na{iot vlez vo Evropskata Unija i NATO. Me|utoa ona {to jas mo`am da zabele`am e deka na{iot premier Nikola Gruevski saka da bide kum no ne znae kako toa da ni go ka`e. Zatoa, gospodine Gruevski vie po 4 pat doka`avte deka nemate kapacitet da ja vodite ovaa Vlada i ovaa zemja, napredokot e ve}e e staven adakta, ednostavno vizija ne postoi, ne postojat uslovi za normalen razvoj i progres. Poka`avte deka ne znaete da napravite komprmos so sebe za da napravite konsenzus so nas , nitu znaete {to i kako ponatamu da se raboti. So eden zbor toa mo`eme da go definirame kako ne{to vie nitu znaete nitu umeete, nitu mo`ete, a mislam deka mo`eme da dodame nitu sakate. I zatoa po 4 pat sega i deneska kako {to zboruvavte mislam deka i nemate moralno pravo da vetite ne{to novo. I zatoa ako Republika Makedonija deneska pretstavuva eden mikrokosmos vo koj {to ste vie centarot odnosno vie ste partijata vie ste Vladata i vie dr`avata, vo ime na sre}ata na gra|anite za 2010 godina smetam deka treba da si dadate ostavka. Ostavkata mislam deka }e ja soop{tite onoj moment koga }e gi sfatite rabotite kolku pobrgu tolku podobro. Podobro e i za partijata VMRO DPMNE, podobro e za gra|anite i podobro e za napredokot na ovaa dr`ava. Zatoa ve sovetuvam u{te edna{, kako pra{awe ova vi gi postavuvam da razmislite i da dadate ostavka koja ostavka }e dade najmalku {teta na Republika Makedonija, a na gra|anite na Republika Makedonija }e im donese sre}a. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Jas razbrav deka ima samo edno pra{awe do pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija.

Ima pra{awe gospodine Orov~anec ili nema?

\or|i Orov~anec: Pa go postaviv, koga }e si dade ostavka premierot?

Trajko Veqanoski: Dobro. Odgovor na prateni~koto pra{awe }e dobiete od pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija gospodinot Gruevski Nikola, poveletee.

Nikola Gruevski: Blagodaram na pra{aweto na po~ituvaniot pratenik.

Odgovorot e deka nema da so dadam ostavka. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Dali ste zadovolni od odgovorot na prateni~koto pra{awe, gospodine Orov~anec povelete.

\or|i Orov~anec: Normalno deka ne sum. Veruvam deka premierot, sega ne mora ni da soop{ti, a obrazlo`enieto mo`e i pismeno mo`e da go dade.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Ne zadovolen od odgovorot i nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Prodol`uvame ponatamu.

Sleden za postavuvawe na prateni~ki pra{awa e gospo|ica Marinela Tu{eva, povelete.

Marinela Tu{eva: Blagodaram pretsedatele, po~ituvan premier, po~ituvani ministri, kolegi pratenici.

Moeto prvo prateni~ko pra{awe }e go upatam do premierot Nikola Gruevski.

Na po~etokot na va{iot mandat vo 2006 godina celokupnata makedonska javnost mo`e{e da vidi deka i pokraj toa {to ostvaruvavte 24-7 uspeavte i da magistrirate na ekonomskiot fakultet na tema Stranskite investicii vo Republika Makedonija. I toa ne e ni malku sporno. Od va{iot za odnosi so javnost voop{to ne be{e neo~ekuivano da da opredeli eden takov tajming, da krene takva pompa okolu va{eto magistrirawe. Me|utoa problemot le`i na drugo mesto.'

Vo 1998 godina koga ste bile kandidat za minister za trgovija, vo Sobranieto na Republika Makedonija na 27.11 ste dostavile biografija vo koja velite deka imate zavr{eno postdiplomski studii po monetarna ekonomija vo 1996 godina na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Ponatamu na 28 i 29 noemvri vo vesnikot Ve~er izleguvaat biografii na site ministri i izleguva biografija na magister Nikola Gruevski.

Ponatamu vo 2006 - ta godina koga ste kandidat za premier na Republika Makedonija, vo Sobranieto na 14.08 dostavuvate biografija vo koja velite: - vo momentot na Univerzitetot Sv.Kiril i Metodij mu e odobrena temata za magistraska teza koja treba da ja odbrani vo narednite nekolku meseci na tema stranskite direktni investicii.

I na kraj vo 2008 godina povtorno se kandidarate za premier odnosno treba da ja usvoime va{ata Vlada vo Sobranie i velite vo 1994 godina diplomoran ekonomist, vo 2006 godina magister na ekonomski nauki. Magistraturata od 1998 godina ja nema nikade. Tokmu zatoa smetam deka na makedonskata javnost i dol`ite objasnuvawe za toa koja e vistinata za va{eto obrazovanie. Dali vo 1998 godina ste dostavila la`an biografija. Dali, da mu se dopadnete na toga{niot premier Qub~o Georgievski, pokraj va{eto VMRO-sko pedigre, pokraj va{ite rodbinski vrski imavte potreba dopoln itelno da ja {minkate va{ata biografija. Dali voop{to ste dostavile sivi vo koe la`no ste tvrdele vo 1998 godina deka ste magister. Dali toa e namerna ili nenamerna gre{ka. Dali reagiravte vo slu~aj da se raboti za gre{ka. Gospodine Gruevski, ova e mo`en golem skandal.

Do kolku denes se poka`e deka vie ste ja la`ele makedonskta javnost so cel da stignete do magisterskata funkcija, vie li~no, me|utoa i va{ata partija ste ja zlouoptrebile svojata dol`nost i ste ja falskifikuvale va{ata biografija, odnosno ste falsifikuvale podatoci. Toga{ kako {to ~esto miluvatw da ka`ete, storitelite nosta krivi~na odgovornost.

Samo }e ve potsetam na skandalot so dr`avnata sekretarka za odbrana, gospo|ata Liljana Steriovska. Toga{ policijata povede krivi~na postapka protiv nea poradi zloupotreba, odnosno poradi davawe la`na inforamcija za spostvenoto obrazovanie. Dense, paradoksalno ili ne i vie se nao|ate vo ista takav sitiacija. Morate da i odgovorite na makedoskata javnost dali ste se slu`ele so manupulacija i zloupotreba na vistinata, dali se raboti za gre{ka na koja vie ste samo `rvta na nameroni ili pak nenamerno iskrivuvawe na vistinata. Gospodine Gruevski vie treba da ja objasnite vistinita pred gra|anite na Republika Makedonija. vie ste toj koj treba da go is~istite svoeto ime, ili pak u{te pove}e da go izvlakate va{eto, uslovno re~eno, la`no gradeno renome vo makedonaskata javnost. Deka ovaa Vladae sposobna da manipulira so javnosta, vo izminatite tri godini imavme {ansa i te kako da se uverime deka ste sposovni da izreklamirate se i se{to, pretsedatelot makar i so la`ni podatoci, toa go doka`avte vo izminatiot period duri ste na vlast. Me|utoa veruvam nitu nie od opozicijata, u{te pomalku gra|anite veruvaa i o~ekuvaa od vas deka ste sposobni da ja zloupotrebite dol`nosta i da falskifukuvate podatoci odnosno da ja falsifikuvate sopstvenata biografija.

Jas li~no, a i gra|anite, a i vie mo`eme da gi prebarame arhivite na vesnikot Ve~er 28 i 29 noemvri 1998 godina. Mo`eme da go pobarame va{ite biografijii 1998, 2006, 2008 godina koi {to se arhivirani vo Sobranie i da se uverime. Sekoj eden od nas mo`e da dojde do ovoe dokumenti i da se uveru koja e vistinata. Vie nam denes ni dol`ite objasnuvawe na makedonskata javnost i dol`ite istraga i utvrduvawe na toa dali se raboti za ogromen skandal od nevideni razmeri ili pak samo za u{te edna neseriozna gre{ka koja {to patem re~eno vie ne ste ja negirale do sega. Od vas gospodine premier zavisi. Vie morate da ponudite odgovori na ovie fakti koi denes gi prezenriravme. Vie ja znaete vistinata, vie ste toj koj treba da go obeli svojot obraz.

Moeto sledno pra{awe e za Antikorupciskata Komisija. Antikorupciska Komisija, za `al e edna od instituciite koja {to ima re~isi najnizok rejting vo dr`avata. Taa od ekspertskata javnost e kvalifikuvana kako predol`etok na vlasta. Antikorupciskata Komisija ovaa godina dade dovolno elementi za vakvite tvrdewe da se smetaat za zasnovani. Komisijata nitu edna{ ne reagira{e adekvatno na golemite aferi koi vo javnosta bea razotkrieni. No ona {to mora da ne zagri`uva e {to Komisijata mnogu retko postavuva{e po izve{taite na Dr`avniot zavod za revizija kade {to se ~e{la{e rabotata na Ministerstvata i na Vladata. Antikorupciskata Komisija i posle podolgi vreme otkako bea otkrieni izve{atite i objaveni izve{taite bna Dr`avniot zavod za revoziha vo pove}e ministerstva, kako {to se Ministerstvoto za pravda. Ministerstvoto za nadvre{ni raboti. Ministersvo za trud i socijalna politika, Ministerstvoto za transport i vrski, i Generalniot sekretarijat na Vladata kade {to be{e utvrdeno deka postoi korupcija, ne poveddovte nitu edna postapka. Antikorupcionirite ne se izjasnija nitu za slu~jot Mihajlo Manevski za koj se utvrdi deka zemal i plata i penzija. Antikorupciskata Komisija vo izminatiot period edinstvenio ne{to {to napravi e promocija na kampawa za borba protiv korupcijata. U{te od samiot ozbor e soo~ena so mnogu kritiki i kontraverzi, kako {to be{e i slu~ajot so reizborot na Dimoska za pretsedatel. U{te edna{ se utvtrduva deka Antikorupciskata Komisija e prodol`ena raka na Vladata, a vakvite primeri samo dopolnitelno gi podgrevaat ovie {pekulacii i obvinuvawa.

Me interesira gospo|a Dimoska, kolku ste zadovolna od srabotenoto i me interisira dali imate gri`a na sovest. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Ima dve pra{awe od gospo|a Merinela Tu{eva.

Prvoto pra{awe e do pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, a vtoroto do pretsedatelot na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata.

Po odnos na prvoto pra{awe odgovor }e dobiete od pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija gospodinot Nikola Gruevski, povelete.

Nikola Gruevski: Blagodaram za pra{aweto.

Mene mi `al {to po~ituvanata prateni~ka se obiduva da izleze vo javnosta so lagi i manipuilacii.

Ona {to mo`am da go ka`am, za da znae javnosta, e deka postdiplomskite studii gi zapo~nav vo 1996 godina i slu{av dver godini, polo`iv del od ispitite, gi prekinav za vreme na mojot mandat kako minister za trgovija i finansii i gi dovr{iv otkako toj mandat mi zavr{i, polagaj}i gi zavr{nite ispiti i magisterskiot trud go predadov nekade prvata polovina 2006 godina, a go pominav celosno vo dekemvri 2006 godina. toa e vistinata. Toa {to go pi{uva vo biografijata se pi{uva postdiplomski studii Sv.Kiril i Metodij- Ekonomski fakultet 1996 godina, crti~ka, prazno, zatoa {to ne se dpvr{eni. Obi~no taka se pi{uva koga ne{to ne e dovr{eno. Nikade, na niedno mesto ne sum dal nikakva izjva nitu sum tvrdel deka imam vo 1998 godina zavr[eno postdiplomski studii. Se drugo e manipulacija so javnosta. Vie mo`ete da ja vadite razni dokumenti ili nekoj vesnik napi{al ova ili ona, no ona {to e fakt e fakt.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Dali prateni~kata e zadovolna od odgovorot odnosno dali saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Marinela Tu{eva: Gospodine premier ova e laga i manipulacija. Ova e va{ata biografija dostavena vo 1998 godina vo Sobranieto e ne pi{uva posetuva postdiplomski studii tuku pi{uva {to ima zavr{eno. Tuka pi{uva deka ste magister 1998 godina. Ne ste demantirale. Vo 2006 godina ne pi{uva deka ste magistrirale. Koga magistriravte, vo 1998 godina ili vo 2006 godina. I dol`ite objasuvawe na makedonskata javnost. Se slu`ite so lagi i {pekulacii, falsifikuvate sopstvena biografija. La`no se pretstavuvate vo 1998 godina.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Vtoroto pra{awe postaveno do pretsedatelkata na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcija, Mirjana Dimovska.

Mirjana Dimovska: Blagodaram gospodine pretsedatel, blagodaram na pra{aweto.

Ovoj pat }e dadam eden odgovor koj {to }e bide dovolno argumentiran za da se izvle~e zaklu~ok od pra{aweto taka kako {to e postaveno. Zna~i ovoj pat }e dadam odgovor po{irok za da se zaklu~i od govorot na osnovnot pra{awe kako {to be{e sumirano na kraj.

Vo ovie tri godini Republika Makedonija ima visok napredok na svetskata skala vo borbata protiv korupcijata vo {to e nesomnen udelot i na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata koja na svetskata rang lista na Amerikanskata agencija Global integriti e oceneta kako institucija so visok stepen na integritet. Fakt e deka borbata protiv korupcijata e i politi~ko pra{awe poradi potrebata od vklu~uvawe na zemjata vo me|unarodnite asocijcii Evropskata unija i NATO i deka toa ostava prostor za problematizirawe i na nezavisnosta na Dr`avnata komisija od partisko politi~ki aspekt i toa ja sledi nejzinata rabota postojano. Jas }e ka`am deka ve}e tri godini, toa e posebno izrazeno, niz permanenten partisko politi~ki pritisok i toa od edni isti akteri koi postojano u{te od prviot den na izborot go problematiziraat stru~niot kapacitet, transparentnosta, nezavisnosta, proaktivnosta, nepristrasnosta na Dr`avnata komisija. Toa nesomneno sozdava, ne se pravi slu~ajno, se pravi za da se donese za kreirawe na percepcija, bidej}i percepcijata i se kreira, na kreirawe percepcija takva kakva {to treba vo odreden moment da eskalira i da vleze vo me|unarodni izve{tai koi {to Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata }e ja okvalifikuvaat kako nesoodvetna. I toa se slu~uva, eskalira osobeno ovaa godina po izborite. No, Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata so ogled na statusot i zakonskite nadle`nosti vo pogled na proaktivnosta, doverbata na gra|anite, nezavisnosta, transparentnosta }e gi soop{ti slednite fakti koi {to se vo dosega{nite dvegodi{ni izve{tai predo~eni, a ve}e sme na kraj na tretata, seu{te nemame zavr{eno treta godina od rabotata, taka {to podatocite go zboruvaat slednoto.

Primeni se 2313 pretstapki od gra|anite od fevruari 2007 godina. Postapuvaweto e zavr{eno vo 1777 predmeti. Minata i ovaa godina se zavr{eni 486 izborni predmeti, zavr{eni se 136 predmeti po sudir na interesi. Primeni i obraboteni se 1691 nov anketen list. Podneseni se 46 inicijativi za krivi~no gonewe do Javnoto obvinitelstvo i eve vi odgovor deka od tie 46 inicijativi 11 se po izve{taite na DZR. Ponatamu, ima 8 inicijativi za drugi vidovi na odgovornost, pokrenati se 146 prekr{o~ni postapki i 71 za ispituvawe na imotnata sostojba po odnos na nepo~ituvawe na zakonskata obvrska za sledewe na imotnata sostojba. Dadeni se mislewa po 22 zakoni, postapeno e po 25 barawa za pristap do informacii od javen karakter. U~estvuvano e vo podgotovkata na 13 zakoni, podgotveni se izmeni na Zakonot za spre~uvawe na sudir na interesi, podgotveni se i usvoeni strate{kite dokumenti, Dr`avnata programa za prevencija i represija na korupcijata i Dr`avnata programa za prevencija i namaluvawe na pojavata na sudir na interesi, izraboten e vodi~ za sudir na interesi i se odr`ani 10 obuki so nekolku stotini u~esnici, sprovedeni se dve mediumski kampawi za podignuvawe na javnata svest za posledicite od korupcijata. Podgotvena e i se sproveduva strategija za odnosi so javnosta so dnevno hranewe na veb-stranicata na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata i so prosleduvawe na informacii na razli~ni veb-adresi, iniciran izraboten i se sproveduva protokol za sorabotka me|u 15 institucii vo Republika Makedonija so nadle`nost na poleto na korupcijata i sudirot na interesi, realizirani se proekti i te~at so UNDP, USAID i TAEKS, uspe{no e aplicirano za IPA tvining proekt, odr`ani se 47 pres-konferencii i izdadeni se 50-tina soop{tenija i isto tolku izjavi i intervjua na ~lenovite na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata. Izrabotena i vospostavena e nova veb-stranica na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, objaveni se na veb-stranicata anketnite listovi na site izbrani i na imenuvani lica na centralno nivo vo pravosudstvoto i na nivo na lokalnata samouprava. Povrzani se bazite na podatoci na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata so Upravata za javni prihodi i so Upravata za spre~uvawe na perewe na pari i finansirawe terorizam kako izraz na posebnata uloga {to Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata ja ima vo gradeweto na kapacitetite na instituciite vrzni vo mre`ata na antikorupcisko postapuvawe, izgotveni se i doneseni obrascite na anketniot list i na izjavata za interesi. Odr`ani se 220 sednici, u~estvuvano e na 64 doma{ni i me|unarodni konferencii, seminari i tribini. Proaktivnosta i efikasnosta na eden organ se meri so prakti~nite efekti od negovoto postapuvawe koi {to se izrazuvaat i so za{teda odnosno so za{tita na dr`avnite sredstva. Fakt e dobien od organite kon koi Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata ima pokrenato svoi postapki deka vo ovie nepolni 3 godini buxetot na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata iznesuva me|u 220 i 250 iljadi evra, a deka od 6 vakvi predmeti zavr{eni Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata ima vrateno odnosno uspeano da i bidat vrateni na dr`avata 1.250.000 evra nenaplateni danoci i neprijaveni prihodi. Dr`avnata komisija so poseben kvalitet i a`urnost gi ostvaruva klu~nite odrednici na prioritetite za pred pristapnoto partnerstvo so Evropskata unija i u~estvuva na Nacionalniot komitite za podgotovka na godi{nite nacionalni programi za ~lenstvoto vo NATO. Mora da se ka`e deka Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata vo ovoj sostav nema potro{eno nitu eden denar dr`avni pari za ekspertska pomo{, a za pokrupnite proekti ima obezbedeno finansiska podr{ka od institucii kako UNDP, USAID i TAEKS.

Kako pretsedatel na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata }e ka`am pred gra|anite na ovaa zemja i pred Parlamentot na Republika Makedonija deka Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata i pokraj site pritisoci i za diskvalifikacii i diskreditacii postapuva kako {to i e statusot nezavisno i samostojni i kako takva }e prodol`i da raboti i ponatamu.

I, u{te eden podatok, ne e to~no deka revizorskite izve{tai ne se predmet na postapuvawe na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, 11 krivi~ni inicijativi se pokrenati vo vrska so revizorski izve{tai vo momentot, vo postapki vo tek vo vrska so revizorski izve{tai se izve{tajot od Dr`avniot zavod za revizija, za Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i za Ministerstvoto za pravda, znaete deka se zavr{eni za transport i vrski i vnatre{ni raboti i deka se postapuva po predmetot vo vrska so {to eve taka e nare~en popularno {to se odnesuva do penziite na po~ituvaniot minister za pravda. Toa se podatocite i tie podatoci ja otslikuvaat rabotata na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata po site linii na nejzinata kompleksna nadle`nost. Dali treba da se bide zadovolen toa ne e rabota na eden ~len na Komisijata, neka e i pretsedatelot. Treba da se oceni sevkupno vo zemjata {to zna~i ovoj organ. Zna~i mnogu. Blagodaram.