Sednicata se odr`a vo Sobranineto na Republika Makedonija, sala 1, so po~etok vo 11,00 ~asot

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Ne ste zadovolni od odgovorot.

Dali imate dopolnitelno prateni~ko pra{awe?

Povelete.

Flora Kadriu: Pa ka`av.

Trajko Veqanoski: Na dopolnitelnoto prateni~ko pra{awe odgovor }e dobieme od ministerot za vnatre{ni raboti. Povelete.

Gordana Jankulovska: Navistina ne ja gledam pri~inata za voznemirenost na pratenikot Kadriu, a najverojatno povtorno pri mojot prvi~en odgovor propu{tila del od odgovprot. Jas }e go povtoram bidej}i odgovara to~no na dopolnitelnoto i prvi~no pra{awe.

Po odnos na slu~ajot vo Nerezi podnedseni se 8 krivi~ni i 18 prekr{o~ni prijavi.

Gospo|o pratenik, po odnos na utvrduvawe na vinata i odmeruvaweto na kaznata odlu~uva sudot i sudot e edinstveno nadle`en da ka`e dali licata protiv koi se pdoneseni prijavi }e bidat kazneti, so kakva kazna }e bidat kazneti. Jas navistina nemam namera da se me{am vo rabotata na sudovite. Ona {to e nadle`nost na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti e da go dokumentira slu~ajot i soodvetno da go prezentira. Do kolku ponatamu drugite nadle`ni institucii ocenat deka edna prijava mo`e da se prifati, taa odi vo slednata instanca, a na krajot sudot povtorno vrz osnova na slobodno sudsko ubeduvawe odlu~uva dali postoi vina, kakov e stepenot na vinata i dali treba da se sankcionira taa vina i so kakva sankcija. Toa e okolu visinata na kaznata i koj kolku i kako treba da odgovara.

Vo odnos na identitetot na licata protiv koi e podnesena prijava, gospo|o Kadriu, kjas kako minister za vnatre{ni raboti sum dol`na da go po~ituvam Zakonot za za{tita na li~ni podatoci i soglasno toj Zakon za osomni~enite lica, odnosno licata protiv koi e podnesena krivi~na prijava Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nema pravo da iznesuva podatoci za identitetot, taka {to }e mora da imate trpenie i da go so~ekate ishodot od site postapki, odnosno momentot koga presudite }e stanat pravosilni, pa duri toga{ da ocenite dali se toa licata za koi pra{uvate ili ne, bidejki samo identitetot na osudeni lica mo`e da bide javno objaven.

Na krajot, }e zavr{am so toa deka navistina za~uduva ako nekoj voop{to odr`uvaweto na javniot red i mir i po~ituvaweto na zakonite go doveduva vo korelacija so etni~kite odnosi. Koga stanuva zbor za Ministerstvoto za vnatre{ni raboti toa ne e i nikoga{ nema da bide slu~aj, no sekoga{ koga imame naru{uvawe na javniot red i mir ili storuvawe na krivi~no delo, bez razmisluvawe }e podneseme prijava kon storitelit ei soodvetno }e ja dokumentirame i }e ostavime sudot da donese odluka soglasno svoeto ubeduvawe i ocenkata na dokazite. Blgodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Sleden za postavuvawe prateni~ki pra{awa spored redosledot utvrden na koordiancija e prateni~kata Bendevska Vesna, povelete.

Vesna Bendevska: Blagodaram.

Gospodine [vrgovski seu{te od vas go o~ekuvam odgovorot na pra{aweto {to na edna od sednicite posvetena na prateni~ki pra{awa go postaviv. Gospodine [vrgovski, ne mi odgovorivte za mo`niot kriminal vo Zdru`enieto na voza~i vo Ki~evo. Jas ne sakam da prejudiciram deka stanuva zbor za pogolema rabota, so ogled na toa {to be{e involviran li~no roditelot na eden od ministrite vo Vladata na Gruevski.

Denes preku pretsedatelot na Sobranieto vi dostavuvam dokumentacija gospodine [vrgovski [to }e treba da dade odgovor na pra{aweto dali postoi energetska mafija vo najvisokite e{aloni na vlasta na Nikola Gruevski, koja iscicuva veruvajte ogromni buxetski sredstva bez nikakva kontrola i so ogled na toa deka vo energetskiot sektor se vrtat navistina seriozno mnogu sredstva, treba da vi e jasno deka do kolku postoi energetska mafija, taa e daleku pomo}na i raspolaga so mnogu pove}e pari i od urbanata mafija, i od farmacevtskata i od koj znae kakvi drugi mafii, so koi se soo~uvame poslednive tri godini.

Godini nanazad go koristam institutot "prateni~ki pra{awa" za da dobijam odgovor, no bez uspeh, na ona {to zna~i {to se slu~uva vo energetskito sektor kaj nas, zo{to i dali postoi scenario koe odi vo prilog da se namali proizvodstvoto na doma{na elektri~na energija, se zgolemuvaat tro{ocite na proizvodstvo samo zaradi toj preskap uvoz na elektri~na energija koj go pravat ~etvorica: Gruevski, Stavreski, Zdravev i se razbira ^ingoski. Toa e se razbira zaradi onoj skandalozen Zakon, Zakon za energetika za koj seu{te mo`eme da bideme isklu~eni od energetskata zaednica, a stapi na sila na 4 septemvri 2008 godina. Jas }e govoram za fakti za da vi pomognam.

Fakt broj 1 e: otkako VMRO-DPMNE i Gruevski se na vlast strujata poskapuva tret pat. Prviot pat vo fevruari 2007 godina, vtoriot pat vo noemvri 2008 godina i sega vo januari gra|anite i firmite }e pla}aat povisoka struja za 10%. Dali postoi namera i scenario, so ogled na toa {to vakvoto poskapuvawe se dol`i na faktot deka poslednite tri godini ELEM na ~elo so ^ingoski ja zgolemuva svojata proizvodstvena cena za celi 57%, a MEPSO, so koe rakovodi gospodinot Zdravev, gi zgolemuva tro{ocite na prenos na elektri~na energija za celi 137,34%. Zna~i fakt broj 1 e: prerodbata na Nikola Gruevski ja poskapi strujata za celi 28%. Gra|anite na Republika Makedonija i firmite o~ekuvaat odgovor tokmu od vas gospodine [vrgovski dali postoi kriminal, kriminal sokrien vo ELEM i MEPSO.

Tuka prisutniot gospodin Stavreski vo edna svoja kolumna vo avgust mesec 2008 godina vaka ka`a: bidejki Branko Crvenkovski ne saka da go potpi{e Zakonot za energetika, Makedonija dnevno gubi po 137 iljadi evra. Ajde da napravime matematika. Se znae, vtorito pat gospodinot Crvenkovski soglasno Zakon i Ustav go potpi{a toj Zakon koj {to stapi vo sila na 4 septemvri 2008 godina, toga{ soglasno navodite na vice premeierot Stavreski, matematikata izgleda vaka. 484 dena do denes so za{teda spored Stavreski od 137 iljadi evra vkupno se 66 milioni evra, tolku treba da iznesuva za{tedata. Vie mora da otkriete {to se slu~i so tie pari, ne samo {to ne gi vidovme tie 66 milioni evra, tuku jasno e deka cenata na uvezenata elektri~na energija izgleda vaka. 2007 godina gra|anite platija 196 milioni evra za uvoz na struja, 2008 godina celi 284 milioni evra, 2009 godina 199 milioni evra.

Gospodine [vrgovski, 679 milioni evra se ispumpani od Buxetot za uvoz na preskapa elektri~na energija, 3 do 4 pati poskapo od cenata na doma{noto proizvodstvo na struja. Dali ova i koj stoi zad ova, jas o~ekuvam mnogu seriozen i sovesen priod kone~no na ona {to dopolnitelno sakam da go spodelam so vas.

Prvo, jas postaviv prateni~ki pra{awa {to se slu~uva vo ELEM, osobeno vo REK Bitola, padna bager zaradi nesovesno i nestru~no rabotewe na toga{niot direktor gospodinot Kowanoski, cena 50 milioni evra. Odgovor do denes nema. Za havariite dopolnitelno }e treba da se raspra{uvate. Posledniot tender za nabavka na rudarska oprema, izgradba na transporten sistem, seu{te po ~etvrti pat povtorno propa|a. Nie slu{ame za namesteni tenderi, kako tenderot uspeal za podobruvawe na rabotata na termoelektranite, ama kriminalot se krie vo toa {to termoelektranite }e bidat usovr{uvani, jaglen nema. Jaglenot se nosi so privatni kamioni i se iskopuva so privatna grade`na mehanizacija. Toa najmalku tri pati ja zgolemuva proizvodstvenata cena. Zatoa gra|anite na Republika Makedonija pla}aat poskapa struja. I tuka ne zavr{uva prikaznata. Sekoj od nas znae, koga poskapuva strujata cenite rastat do nebo. 2010 godina gra|anite na Republika Makedonija }e se soo~uvaat so seriozni problemi zaradi zgolemuvawe na `ivotnite tro{oci i zaradi toa o~ekuvam seriozno brzo odgovor od vas [to se slu~uva vo ELEM, no i vo MEPSO.

Gospodine [vrgovski, vi go dostaviv pismoto {to na 4 noemvri go dobiv od MEPSO. Na nego e potpi{an gospodinot Nikola Stojanov, odgovorno lice za odnosi so javnosta. I tuka le`i odgovorot kako se pumpaat sredstvata od Buxetot kon MEPSO, Tie sami priznavaat deka od 2007 godina na specijalna namenska smetka dobile 129 milioni denari, 80 milioni za elektrifikacija na @abeni i 48 ili nad 48 milioni denari za sproveduvawe na proektot "Elektrifikacija na sela", i vie }e vidite. Tuak tie sami priznavaat deka parite koi sprotivno na Zakonot za buxeti, sprotivno na Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot, namesto da bidat upateni kon onoj objekt koj treba i mo`e da ja izvr{i taa elektrifikacija, a toa e AD EVN Makedonija, se upatuvaat vo MEPSO i tuka zavr{uva. Vladata so svoi odluki, izmeni na odluki ili preina~uvawe na odluki, za koi ima i arhivski broj, gi ostava tie sredstva vo MEPSO na ime pokrivawe na tekovni zagubi vo rabotata. Ajde {to ne ~ini pove}e proizvedenata energija, ajde {to prenosot 137% e poskap, eden kup pari stojat vo MEPSO, a za toa potpisnik e Vladata.

Sakam bidej}i mi privr{uva vremeto samo da citiram kako zavr{uva pismoto. Zna~i propadnala nabavkata, vsu{nost proektot za elektrifikacija na sela i Koordinativnoto telo, pretstavnikt na AD MEPSO, citiram: "usno konstatiral deka sostojbata e neodr`liva i proektite se vo zastoj i usno se dogovorile MEPSO d amu gi vrati parite na Ministerstvoto za ekonomija, koe do den denes ne postapuva so pismo na koja `iro smetka treba da gi primi parite.

Gospodine [vrgovski, jasno e deka godinava }e nema pari ni za mlekoproizvoditelite, ni za ste~ajcite, nema pari, docni isplatata na site socijalni primawa. Jasno e deka gra|anite na 1 januari }e dobijat povisoki smetki za elektri~na energija toa e novogdi{nata ~estitka od Gruevski do gra|anite na Republika Makedonija. Jas o~ekuvam dobro da ja poglednete dokumentacijata i da mu spremite navistina ubava ~estitka na gospodinot Gruevski i negovite drugar~iwa za vakvoto vodewe na dr`avata. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Gospo|ata Vesna Bendevska postavi edno prateni~ko pra{awe do Javniot obvinitel na Republika Makedonija gospodinot Qup~o [vrgovski. Odgovor }e dobieme od gospodinot [vrgovski, povelete.

Qup~o [vrgovski: Blagodaram gospodine pretsedatele.

Gospo|o Bendevska, se se}avam na minatata sednica kog abea na dneven red prateni~kite pra{awa, vo odnos na prvoto pra{awe odgovoriv i toga{ vi rekov deka e doneseno rez{enie so koe e otfrlena krivi~nata prijava. Toa e odluka na javniot obvinitel. Vo toa re{enie ima pravna pouka, so koja ne se onevozmo`uva o{teteniot subcidijarno da go prodol`i krivi~noto gonewe.

Osven toa pra{awe koe {to toga{ go odgovoriv, vie dostavivte u{te dve pra{awa koi se odnesuvaa na elektrifikacija na selata [to gi spomnavte od Bitolskiot region i za mostot na rekata Vardar.

[to se odnesuva za prvoto rpa{awe, so cel da go zapazam rokot, vedna{ vi dostaviv preliminiren odgovor i ve izvestiv preku Sobranieto deka na Javnoto obvinitelstvo mu e potrebno vreme za da mo`e da gi istra`i site onie predmeti koi bea va{ interes i za toa da vi odgovori. I ve izvestuvam deka odsabajle, po kompletirawe, po zavr{uvawe na celokupnata istraga na Javnoto obvinitelstvo e dostaven odgovor na va{eto prvo pra{awe vo odnos na elektrifikacijata na spomenatite sela, a vo odnos na vtoroto pra{awe za izgradba na mostot na rekata Vardar barame dopolnitelni odgovori od Ministerstvoto za transport i vrski, bidejki dostavenite odgovori nas vo ovoj moment ne ne zadovoluvaat.

Zatoa, mislam deka od va{a strana neosnovano se tvrdi koga iznesuvate deka podolgo vreme o~ekuvate od Javnoto obvinitelstvo odgovor, a pri toa treba da bideme site svesni deka Javnoto obvinitesltvo svoite barawa gi upatuva na drugi organi od koi {to ~eka informacii. Me|utoa, vo sekoj slu~aj, nie bevme ekspeditivni i ve informiravme {to se prezemame i do kade ni e postapuvaweto.

Pismeniot odgovor }e go dobiete sigurno na narednata sednica.

Eve, mo`am samo da ve informiram deka vo odnos na prviot del na va{eto pra{awe za Javnoto obvinitelstvo nema rabota, nie ne konstatiravme osnovi na somnenie deka e storeno krivi~no delo, zatoa {to onie 10 plus 5 milioni denari, koi {to bea proektirani za elektrifikacija, i plus onie 80 milioni denari na koi se povikuvate se vrateni od strana na korisnikot povtorno vo Buxetot na Republika Makedonija, taka {to nikakva {teta kako element na krivi~no delo ne e predizvikana. Me|utoa, pismeniot odgovor }e go dobiete vo odnos na prvoto pra{awe, a vo odnos na vtoroto pra{awe vi rekov }e treba da se strpite. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Ka`avte odgovor, pa ka`avte pismeno, }e odgovorite, sega ne znaeme kako da postapime ponatamu.

Qup~o [vrgovski: Dve pra{awa bea postaveni. Prvoto pra{awe e apsolvirano, dostaven e pismen odgovor. Vtoroto pra{awe na koe {to se ~eka odgovor, }e treba da pri~ekame dodeka ne se pribavat dopolnitelnite inforamcii od Ministerstvoto za transpor i vrski. Toa go rekov.

Trajko Veqanoski: Vo red.

Gospo|a Bendevska Vesna dali e zadovolna od odgovorot?

Vesna Bendevaka: Blagodaram pretsedatele.

Za volja na vistinata tie pra{awa vi gi postaviv na sednica odr`ana na 24 septemvri, 4 meseci subjektivno na sekoj od nas nekomu mu izgledaat dolgo, nekomu kratko. Toa e vo odnos na prvite pra{awa.

Gospodine [vrgovski, jas }e ve zamolam dobro da go prosledite pismoto od MEPSO {to vi go dostavuvam vo dokumentacijata, za da bidete ubeden deka tie pari ne se vrateni vo Buxetot, ostanati se, sprotivno na Zakon za izvr{uvawe na Buxet, sprotivno na Zakon za buxeti, sprotivno na Zakonot za dr`avna pomo{ i kone~no sprotivno na Zakonot za javni nabavki, ostanati se na `iro smetka vo AD MEPSO. Jas vi citiram 4 zakoni koi se prekr{eni vo ovoj slu~aj. Na vas e da sprovedete istraga i da odgovorite postoi ili ne postoi kriminal za dokumentacijata koja vo ovoj moment vi ja dostavuvam. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

]e dobiete pismen odgovor vo odnos na toa pra{awe.

So ogled na toa deka e 14,00 ~asot, tuka ja prekinuvam sednicata i objavuvampauza do 15,00 ~asot. ]e prodol`ime vo 15,00 ~asot.

(Pauza od 14,01 ~asot)

Po pauzata sednicata prodol`i so rabota vo 15,17 ~asot)

Trajko Veqanoski: Prodol`uvame so rabota.

Spored redosledot na pratenici utvrden na koordinacija, sleden za postavuvawe na prateni~ki pra{awa e gospodinot Ilija Dimovski, povelete.

Ilija Dimovski: Blagodaram pretsedatele.

Zadovolstvo mi e {to imam mo`nost na dene{nata sednica, iako malku e kontraverzna, sepak da postavam pra{awe. Sepak bi potenciral deka deneska e raboten den, spored Zakonot za rabotni odnosi, spored Delovnikot za rabota na Sobranieto na Republika Makedonija, sosema e regularno i mislam deka e dobro {to Sobranieto postapi taka da ima denes sednica na Sobranieto. Od druga strana zadovolstvo mi e toa {to za dene{nata sednica iako ima{e poinakvi najavi se pominuva sosema regularno i sosema pozitivno vo duhot na parlamentarnata demokratija.

Bi postavil nekolku pra{awa do dvajca ministri.

Prvoto pra{awe e do ministerot za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija. Na poslednata sednica na Komisijata za nadvore{ni raboti na Sobranieto na Republika Makedonija koga ministerot Antoniot Milo{oski ima{e godi{no obra}awe do Komisijata i gi eksponira{e site uspesi od ovaa godina i prioritetite vo minatata godina, be{e otvorena sosema nakratko edna tema, {to cenam deka treba podostojno da bide istretirana od starna na Sobranieto na Republika Makedonija, a toa e pretsedavaweto so Sovetot na Evropa od strana na Republika Makedonija vo periodot od maj do noemvri 2010 godina.

Zna~i, stanuva zbor za edna od najstarite multerateralni organizacii na evropsko nivo, kade {to mnogu od politi~kite procesi na evropsko nivo zapo~nuvaat i se dinamiziraat.So ogled deka Republika Makedonija vo narednata godina ostanuva na prioritetite za dobivawe na datum za zapo~nuvawe na pregovorite za ~lenstvo vo Evropskata unija i so ogled na toa deka ostanuva na prioritetot za pobrzo integrirawe vo NATO alijansata, ovaa treta multerateralna organizacija isto taka ima klu~no vlijanie. Mo`nosta da pretsedava Republika Makedonija cenam deka treba da bide iskoristena vo nasoka na promocija i na Republika Makedonija, me|utoa i na vrednostite koi {to Republika Makedonija gi zastapuva. Od taa strana, bi sakal da postavam pra{awe vo smisla na podgotovkite koi {to gi prezema Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i Vladata na Republika Makedonija vo pogled na pripremite za ova pretsedavawe i dali toa }e zna~i zgolemuvawe na kapacitetot na misijata na Republika Makedonija vo Strazburg.

Zna~i, toa e po odnos na prvoto pra{awe.

Vtorite dve pra{awa se od domenot na aktivnostite i rabotata na ministerot za zemjodelie.

Prvoto pra{awe e pogeneralno i poglobalno i gi tangira site zemjodelci vo Republika Makedonija, a toa e eden od klu~nite prioriteti na ova parlamentarno mnozinstvo i na ovaa Vlada vo poslednite godina dena, me|utoa i prethodno, e subvencioniraweto i podobruvaweto na zemjodelskoto proizvodstvo.

Sobranieto na Republika Makedonija i pri noseweto na buxetot za minatata godina i pri dvata rebalansa koi {to se slu~ija vo tekot na 2009 godina ostana na politikata da obezbedi 70 milioni evra za poddr{ka na zemjodelcite vo Republika Makedonija.

So ogled na faktot deka okolu 40% od naselenieto vo Republika Makedonija `ivee vo selskite sredini i dominantno se zanimava so zemjodelie, me|utoa, vo posledno vreme i zna~itelen broj na lu|eto koi {to `iveat po gradovite, zapo~naa da se zanimavaat so zemjodelsko proizvodstvo. Cenam deka sproveduvaweto na politikite koi {to bile predlo`eni od Vladata, a bile odobreni od Sobranieto vo pogled na zemjodelieto se islku~itelno zna~ajni i bitni.Site onie promocii, site onie afirmacii i potvrdi ovde vo Sobranieto na kraj morame da gi svedime na konkretni rezultati i na konkretni postignuvawa vo site oblasti, vklu~itelno i vo oblasta na zemjodelieto. Znam deka se slu~ija odreden broj na pozitivni momenti vo ovaa problematika, me|utoa bi sakal ako mo`ete na ovaa sednica da mi dadete poprecizen odgovor kako se dvi`i isplatata na subvenciite zaklu~no do noemvri. Ne znam dali imate podatoci za mesec dekemvri, me|utoa, bi bil zadovolen i zaklu~no so mesec noemvri i vo pogled na apsolutnata suma na isplateni sredstva, me|utoa, i po broj na semejstva. Jas podatokot za mojt grad go znam odprilika, nekade okolu 2000 semejstva vo Veles i dvete sosedni op{tini ostvaruvaat dopolnitelni prihodi po osnov na subvencii {to se zna~itelna brojka, toa se nekade okollu 8 do 9 iljadi gra|ani, me|utoa me interesira kakva e taa realizacija na nivo na Republika Makedonija.

Tretoto, posledno pra{awe e pra{awe koe {to isto taka e naso~eno do ministerot za zemjodelie, me|utoa, mnogu polokalno i mnogu pove}e zadira vo pra{awata povrzani so funkcioniraweto vo mojot grad od kade {to sum izbran, Veles vo odnos na nekoi predizvici, prioriteti i problemi koi {to se pojavija, a se odnesuvaat na vodosnabditelnite sistemi vo Veles i Vele{ko. Vie znaete deka nekade pred po~etokot na lokalnite izbori minatata godina se pojavija problemi okolu nivoto na vodata vo postaroto vele{ko ezero, Ezeroto Mladost, bea nekolku pati ispra}ani inspekcii, be{e proveruvana sistematizacijata kako funkcionira, dali e toa od prethodno prezemenite aktivnosti za izgradba na odreden cevkovot okolu vele{koto ezero, dali e predizvikano od prirodni pri~ini namaluvaweto na nivoto na vodata na postaroto vele{ko ezero Mladost. Od druga strana, vo tekot na minatata godina, odnosno vo po~etokot na minatata godina be{e zavr{ena so izgradba i branata na novoto Vele{ko ezero Lisi~e, koj {to e proekt koj {to trae{e podolgo vreme, me|utoa e od su{tinsko zna~ewe za vodosnabduvaweto na gradot Veles i za vodosnabduvawe na okolnite mesta okolu gradot Veles. Osanuvaat dopolnitelni aktivnosti so dopolnitelni merki koi {to treba da bidat sprovedeni za dokompletirawe na celiot sistem Lisi~e vo pogled na ovozmo`uvawe na toj hidrosistem da bide iskoristen ne samo za voda za piewe, tuku i za voda za navodnuvawe na okoloto pole vo op{tina ^a{ka, koe {to e zna~itelno golemo i koe {to mo`e da pretstavuva isto taka eden od centrite za razvoj na zemjodelieto vo Republika Makedonija.

Tretiot prioritet koj {to e povrzan so dvata hidrosistema, odnosno povrzuvaweto na dvete ezera e izgradbata na cevkovodniot sistem od novoto ezero do staroto ezero, koe {to }e pretstavuva na~in na koj {to }e se obezbedi mnogu pogolema dolgotranost na postaroto vele{ko ezero Mladost. So ogledna toa deka i so buxetot na Republika Makedonija se odredeni odredena suma na sredstva za hidrosistemot Lisi~e koj verojato vo tekot na godinata }e treba da go dopolnime so rebalansot, bi ve zapra{al konkretno koi aktivosti Ministerstvoto za zemjodelie gi ima prezemeno i vo pogled na za{titata na staroto vele{ko ezero Mladost, me|utoa i vo pogled na razvojot na noviot hidrosistem Lisi~e. Vi blagodaram na vnimanieto, se nadevam na odgovori.

Trajko Veqanoski: Blagodarma.

Gospodinot Ilija Dimovski postavi dve prateni~ki pra{awa, ednoto e do ministerot zaz nadvore{ni raboti i vtoroto do ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Pred da premineme na odgovori na prteni~kite pra{awa, za proceduralno e prijavena gospo|a Ivanova Cvetanka, povelete.

Cvetanka Ivanova: Blagodaram pretedatele.

Jas o~ekuvav deka }e go prekinete gospodinot Ilija Dimovski, ili }e reagirate koga saka{e da napravi edno ironi~no zablagodaruvawe na prateni~kata grupa na SDSM, zaradi dostoinstvoto na Sobranieto.

Sakam da ka`am deka do denes, osven od provladino orientiranite mediumi, nitu eden ~len, ili rakovoditel ili ~len na prateni~kata grupa na SDSM, ni oficijalno ni neoficijalno ne izjavil ili ne dal izjava deka }e pravime cirkus od ovaa dene{na sednica. Naprotiv, nie deneska poka`avme kako i sekoga{ deka na nivoto na zada~ata do kraj gi ispolnuvame svoite obvrski koi {to ni se dadeni so Ustavot i zakonite.

Za `al, deneska najgolemi cirkus napravi Vladata so ovaa sednica, so po~etokot so zadocnuvawe od 45 minuti, so prodol`enieto od zadocnuvawe i sekako, eve poglednete postavuvame prateni~ki pra{awa vo prisustvo na trojca ministri. Kade e Vladata koja {to saka da poka`e deka raboti 24 ~asa dnevno.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Na prateni~koto pra{awe postaveno do ministerot za nadvore{ni raboti, odgovor }e dobieme od gospodinot Antonio Milo{oski, povelete.

Antonio Milo{oski: Blagodaram pretsedatele,

Blagodaram na po~ituvaniot pratenik za postavenoto pra{awe. Slednata godina Makedonija od maj donoemvri pretsedava so Sovetot na Evropa. Smetame deka ova }e bide u{te eden golem predizvik za na{ite sposobnosti i za zgolemuvaweto na vidlivosta na multilateralen plan. Vo odnos na konkretnoto pra{awe, bi sakal da istaknam deka Ministerstvo za nadvore{ni raboti }e go zasili kapacitetot na na{ata misija vo Strazbur so dopolnitelen broj na diplomati za da mo`at soodvetno da odgovorat na zada~ata, no vo isto vreme smetamdeka bi bilo dobro da go zapoznaam Sobranieto i so planot da se zajakne kapacitetot i na samoto Ministerstvo i koordinacijata so ostanatite ministerstva za vreme na pretsedavaweto so Sovetot na Evropa.

Imeno, po predlog na Ministerstvo za nadvore{ni raboti }e bide opredelen nacionalen koordinator za vreme na pretsedavaweto, zatoa {to pretsedavaweto so Sovetot na Evropa }e vklu~uva pogolema agenda, me|u koja prioritet }e ni bidat odr`uvawe na nekolku konferencii na tema vladeewe na pravoto, odr`uvawe na konferencii za socijalnata kohezija, ulogata na mladite vo politikata i demokratijata, zajaknuvawe na efikasnosta na Sudot za ~ovkovi prava vo Strazburg, me|u verskiot i me|u kulturnit dijalog vo ramkite na Evorpa kako i razvivawe na temi i diskusii po odnos na pra{aweto na Romite vo zemjite ~lenki na Sovetot na Evropa. So taa cel, nacionalniot koordinator }e bide zadol`en zaedno so u{te nekolku ministerstva, me|u koi Ministerstvoto za pravda, Ministerstvo za trud i socijalna politika, Ministerstvoto za kultura, Agencijata za mladi i sport i drugi, da ja koordinira agendata vo odnos na pretsedavaweto na na{ata dr`ava i predvideni se pove}e konferencii koi {to treba da se slu~at vo Republika Makedonija i vo Strazburg istovremeno. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot, odnosno dali saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Ima zbor pratenikot Ilija Dimovski, povelete.