Sednicata se odr`a vo Sobranineto na Republika Makedonija, sala 1, so po~etok vo 11,00 ~asot

Amdi Bajram: Po~ituvana potpretsedatel na Sobranieto.

Proceduralna zabele{ka imam okolu rasporedot na pratenicite koi se prijaveni na dene{nata sednica za postavuvawe na prateni~ki pra{awa. Ovde se imaat prijaveno 31, od tie 31 imate napraveno koordinacija pome|u prateni~kite grupi po koi redosled koj koga }e zboruva, no ovde ne{to ne mi e jasno i sakam da mi obrazlo`ite {to e. Dali se nao|ami nie ovde na Bit pazar, ili se nao|ame vo Sobranieto na Republika Makedonija. Ovde postoi redosled, i nema ovde jas sakam ili ti saka{ da govori{. I po redosledot sakam da mi ka`ete koj e na red, zo{to Tito Petkovski e na broj 16, kako mo`e toj da govori pred nekoj ovde, nekoj da mu go otstapi mestoto.

Zna~i, sakam da ka`am deka postoi redosled, ima red vo Sobranieto Republika Makedonija za prijaveni pratenici i sekoj treba da si go zapazi svojot redosled. Nekoj ako brza, ako saka da slavi Nova godina ne mo`e sega da se pazaruvame tuka. Rekovme }e rabotime, dene{niov den e raboten den i ve molam da go zapazite redot vo Sobranieto na Republika Makedonija. Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Gospodine Amdi Bajram, pred mene e spisokot koj {to e napraven vo sorabotka so pretsedatelot i koordinatorite na prateni~kite grupi. Ovde pod reden broj 9 e gospodinot Tito Petkovski.

Sleden za postavuvawe prateni~ki pra{awa e gospodinot Mende Dinevski, povelete.

(reakcija na pratenicite vo salata i gospodinot Amdi Bajram bez da pobara zbor izleze na govornica)

Amdi Bajram: Gospo|o potpretsedatelke.

Ovde Tito Petkovski e na broj 16.

Svetlana Jakimovska: Gospodine Amdi Bajram jas vi dadov odgovor, vi dozvoliv proceduralno. Koordinatorkata na prateni~kata grupa vo koja pripa|ate i vie mo`ete dopolnitelno da ja pra{ate. Nemate pravo povtorno da se javite.

Ima zbor gospodinot Mende Dinevski, povelete.

Mende Dinevski: Blagodaram potpretsedatelke.

Po~ituvan premier, po~ituvani ministri, po~ituvani kolegi,

Na postavuvaweto na kamen temelnikot na Svedmilk premierot izjavi: "sekoja godina Makedonija se soo~uva so mle~na kriza i toa e problem na iljadnici zemjodelci. Tokmu zatoa ni e potrebna vakva mlekarnica".

Po pu{taweto na mlekarnicata vo rabota, na edno od intervjuata kaj Milenko, {to gi ima{e premierot izjavi: "farmerite se zadovolni, imaat povisoki ceni, imaat siguren plasman, sklu~ivme petgodi{en dogovor. Kolku }e proizveduvaat vo toj period Svedmilk }e mora da im go plati. Imaat drugi vidovi na poddr{ka od samata mlekara, ponatamu imaat golema poddr{ka od dr`avata, a }e imaat u{te pogolema soglasno Programata {to e najavena. Tie se zadovolni od dr`avata, zadovolni se i od otkupuva~ot. Zna~i, eden krug na nezadovolstvo se pretvori vo krug na zadovolstvo i toa e mo`nost {to zna~i prerodbata". Toga{ izjavi premierot Gruevski.

I {to se slu~i vo me|uvreme premiere, vo me|uvreme od mlekarite napravivte socijalni slu~ai, napraivte dol`nici i nesre}ni lu|e. Denovive del od niv ili vkupno 26 mlekari dobija prekr{o~na prijava od strana na MVR zatoa {to bile vo op{tina Bitola i mu go rasipale raatot na pretsedatelot Taleski. So partiski i policiski pritisoci, sekoj koj }e se obide da progovori protiv ovaa vlast doma go posetuvaat od strana na MVR i go obvinuvaat deka e potencijalen kriminalec.

MVR vo Bitola ne e servis na gra|anite, MVR vo Bitola e servis na VMRO-DPMNE. [to baraat tie tamu? Edinstveno si gi baraat svoite prava. Bidejki vo op{tina Bitola, za periodot za koj {to gi obvinuvate, soglasno prekr{o~nite priajvi {to se pdoneseni do niv, a ova e baraweto od strana na MVR do Osnovnoto obvinitelstvo, tie pregovaraa so pretstavnicite na Vladata na Republika Makedonija, pregovaraat so pretstavnici na Parlamentot, pregovaraat so toga{niot kandidat za gradona~alnik na op{tina Bitola Talevski. Posle pove}e~asovno pregopvarawe postignaa dogovor. Potpi{aa dogovori. Ova e slikata ( ja poka`uva slikata ) na koja {to se gleda deka istite gi potpi{uvaat tie dogovori vo prisustvo na ministerot za zemjodelstvo, zamenik ministerot za zemjodelstvo, pratenikot Kotevski, gradona~alnikot na op{tina Bitola, po {to, site zaedno zaminaa od op{tina Bitola.

Pra{aweto go psotavuvam do minsiterkata za vnatre{ni raboti, zo{to na spisokot na obvineti, soglasno {to e daden vo ovaa prijava gi nema minsiterot za zemjodelie Aco Spasenoski, koj vo toa vreme ja izvr{uva{e taa funkcija, a sega e ambasador vo Ukraina, go nema Nikola Kotevski kako pratenik, go nema Hristijan Delev kako toga{en zamenik minsiter za zemjodelie, go nema i Vladimir Talevski kako gradona~alnik. Bidejki, soglasno prijavata {to e napi{ana, tie vo op{tina Bitola prisustvuvale i se dogovarale tokmu so ovie lu|e.

Ako gi obvinuvate deka prisustvuvale vo op{tina Bitola nadvor od vremeto za koe {to vie smetate deka im bilo dozvoleno, toga{ zo{to ne go pro{irite obvinenieto i na ovoj spisok gi nema ovie lu|e. Bidejki, ako ne bile ovie lu|e so niv, ministerot, zamenik minsiterot za zemjodelie, kolegata Kotevski tie lu|e }e nemale so kogo da pregovaraat i normalno, nemalo da bidat tamu.

Vtoroto pra{awe e do ministerot za obrazovanie.

Po parlamentarnite izbori vo 2006 godina golem broj na direktori na osnovni i sredni u~ili{ta vo Republika Makedonija bea smeneti na nezakonski na~in od svoite rabotni mesta, a na nivno mesto bea postaveni partiski vojnici, bez soodvetno obrazovanie i polo`en ispit za direktori. Istite bea smeneti so poddr{ka na gradona~alnicite na VMRO-DPMNE i ministerot za obrazovanie, iako od strana na u~ili{nite odbori, soglasno Zakonot, ne bea konstatirani nikakvi zabele{ki na nivnata rabota.

Deneska, po tri godini golem e brojot na tie direktori koi vo sudska postapka doka`ale deka se smeneti isklu~ivo zaradi toa {to ja nemale partiskata kni{ka na VMRO-DPMNE. No, Ministerstvoto ne izvle~e pouka od ovaa praksa, tuku naprotiv, po zavr{uvaweto na lokalnite izbori, po~etokot na novata u~ebna godina, zaedno so gradona~alnicite od VMRO-DPMNE ja predvodea masovnata ~istka vo obrazovanieto.

Taka, na 1 dekemvri 2009 godina, so re{enie na gradona~alnikot na op{tina Kru{evo se razre{eni direktorite na OU "Nikola Karev" od Krue{evo i direktorot na OU "Sv. Kiril i Metodij" od selo Bu~in, bez nikakva pravna procedura, pred istekot na nivnito mandat, sprotivno na Zakonot za osnovno obrazovanie, bez nikakvi argumenti, bez poddr{ka od u~ili{niot odbor.

Nasproti niv, }e ka`am eden primer isto taka za Kru{evo, vo selo Malo Kowari se tolerira direktorka koja ne gi ispolnuva uslovite za direktor.

Dodeka edni pravata nezakonski smeni, drugi, kako vo srednoto op{tinsko u~ili{te, na primer "Naum Naumovski Bor~e" vo Kru{evo, direktorkata koaj vpro~em e od redovite na VMRO-DPMNE im napla}a na site u~enici po 1500 denari za uniformi, nabaveni bez nikakvi odluki, bez soglasnost od roditelite i sprotivno na Zakonot za javni nabavki. Sli~ni na ovoj primer imame i vo op{tina Resen, kade se primeni nastavnici bez soodvetno obrazlo`enie, kako i bez polo`en ispit.

Direktorkata na OU "Dimitar Vlahov" od selo Qubojno samata, bez poddr{ka na U~ili{niot odbor ja smeni sistematizacijata.

Otkako ne pominaa izmenite vo Zakonot za osnovno i sredno obrazovanie, vo Resen se vr{i masoven transfer na nastavnici i profesori od edno vo drugo u~ili{te, vo eden kru`en sistem za da se izbegnat pregovorite po osnov na stru~en ispit, za {to vie se zalagavte.

Pra{aweto e dali imate namera da go spre~ite haosot, nezakonskite smeni i partiskite vrabotuvawa za da u~enicite vo Republika Makedonija ponatamu ne stradaat od vakvoto odnesuvawe?

Tretoto rpa{awe do ministerot za zdravstvo, se nadevam }e vleze vo salata, ako ve}e ne e zaminat nekade na slavawe. Jas }e go po~ekam.

(Ministerot za zdravstvo vleguva vo salata).

Po~ituvan minister za zdravstvo,

Bidejki pred dva dena izjavivte deka sakate da zboruvate samo za ubavi raboti, `alam {to }e moram na ovaa sednica deneska da progovorime za sostojbite vo zdravstvoto vo Republika Makedonija i za toa kako ja realizirate Programata vo 100 ~ekori na VMRO-DPMNE.

Samo pred dva dena podelivte 8 nagradi za 8 bolnici. Toa e ubavo. Toa e za pozdravuvawe. No, treba da ni ka`ete kako toa zdravstvenite ustanovi, iako na 1.01.2009 godina startuvaa bez dolgovi, samo za edna godina napravija seriozni zagubi?

Isto taka }e ni ka`ete dali, soglasno ili soglasno koi kriteriumi gi delevte nagradite, bidejki ne gi pra{avte pacientite za toa kako nepotrebno se maltretiraa, kako tr~aat po upati, {to se slu~uva so site rasipani aparati vo bolnicite, za haosot {to go imame na klinikite i za u{te mnogu drugi problemi.

]e vi dadam eden primer povrzan so finansiite na Klini~kiot centar. Stomatolo{kiot klini~ki centar do 2006 godina be{e edna od vode~kite institucii vo dr`avata, od aspekt na organizacijata na zdravstveniot segment. Imixot i brendot na Klinikata be{e na najvisoko nivo na Balkanot, a mo`ebi i vo Jugoisto~na Evropa. Vo 2006 godina Stomatolo{kiot klini~ki centar na Vladata na VMRO-DPMNE im be{e predaden so smetka, odnosno so 120 milioni denari na svojata smetka ili pribli`no dva milioni evra. Vo ovoj me|uperiod od tri godini, prerodbenicite na VMRO-DPMNE, na Klinikata uspejaa da vrabotat pove}e od 80 lu|e. Ako toga{ ima[e 320, samo za tri godini vrabotivte 80 lu|e, {to pretstavuva 25% pove}e od postojnite. Pri toa, bez nikakvi kriteriumi i bez nikakva selekcija. Vo momentov, na Stomatolo{kiot klini~ki centar na smetkata nema pove}e od 180 iljadi denari ili pove}e od tri iljadi evra.

Ka`ete mi kako aktuelnata vlast ili vie kako minister, zaedno so premierot, ja sfa}ate Prerodbata vo 100 ~ekori, so toa {to se obiduvate da uni{tite se {to vredi vo zdravstvoto vo Republika Makedonija i kako uspeavte 120 milioni denari da potro{ite za samo tri godini, a pri toa da ne vlo`ite ni denar vo samata Klinika? Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.

Pratenikot postavi tri pra{awa. Prvoto do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, vtoroto do Minsiterstvoto za obrazovanie i nauka i tretoto do minsiterot za zdravstvo.

Na prvoto pra{awe }e odgovori ministerkata za vnatre{ni raboti, gospo|ica Gordana Jankulovska, povelete.

Gordana Jankulovska: Blagodarma gospo|o potpretseatel.

Na po~ituvaniot pratenik mu blagodaram za pra{aweto.

Po odnos na prviot del od negovoto izlagawe, {to glavno bea konstatacii, prakti~no jas i ne mo`am a da ne se soglasam so faktite {to u{te edna{ gi reafirmira{e pratenikot, a toa e deka vo odredeni izjavi od toj period bilo konstatirano deka ima potreba od mlekarata. Da, to~no, ima{e potreba od mlekara i pazarot na na~in, kako {to toa voobi~aeno se pravi, gi regulira odnosite. Pri toa, mlekoproizvoditelite sklu~uvale dogovori so edna, druga ili treta mlekarnica. Na baza na sklu~en dogovor, zna~i na odnapred vospostaven obligacionen odnos, bile regulirani pravata i obvrskite. Navistina, dr`avata vo toj del nema nikakva uloga, osven vo delot na sozdavawe pozitivna klima za otvorawe na industriski kapaciteti, {to vpro~em be{e i napraveno. Tuka navistina ne gledam koja e poentata {to po~ituvaniot pratenik se obiduva{e da ja postigne.

Sepak, se raboti za odnosi pome|u dva privatni subjekti. Da ostavime tie odnosi da se re{avaat na na~in kako {to toa e utvrdeno vo nivniot obligacionen dogovor.

Me|utoa, da se navratam na delot od pra{aweto {to se odnesuva{e direkno na Ministerstvoto za vnatre{ni rbaoti.

Bi sakala da razgrani~ime, po~ituvan gospodin pratenik. Vo va{eto izlagawe, Vie rekovte deka se podneseni prekr{o~ni prijavi za prisustvo. Sakam da ve demantiram. Prkr{o~nite prijavi ne se odnesuvaat za prisustvo, tuku se odnesuvaat za nasilno vleguvawe vo zgradata na op{tinata Bitola. Toa Sobranie e mnogu razli~ni raboti. Ne znam zo{to ne vi ka`ale na {to to~no se odnesuvaat priajvite, no toa e toa. ]e proverite, }e vidite deka ne ste vo rpavo, veruvam }e se izvinite. I, voobi~aeno e, kog a}e se povredi deloven prostor, koga }e se povredi domot, koga }e se pvoredi privatnosta da se podnese vakov tip na priajva.

Tuka, u{te vo eden del na va{eto izlagawe bi sakala da ve korigiram, a toa e Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ne odlu~uva po odnos na prijavite. Nie podnesuvame barawe za poveduvawe na prekr{o~na postapka. Vo uslovi na podelba na vlasta, vo uslovi na demokratija odlu~uvaat drugi organi za odgovornosta, odnosno za postoewe ili nepostoewe na argumenti za predmetniot prekr{ok.

Taka {to, po~ituvan gospodin pratenik, mislam deka i vie i nie kako podnositel na prijavata treba da imame trpenie da so~ekame sudot da odlu~i i da vidime kakov }e bide ishodot od ovie podneseni barawa za poveduvawe prekr{o~na postapka. Inaku, do kolku cenite deka vo slu~aj na podignuvawe na obvinenie odredeno obvinenie treba da se pro{iri, vie imate pravo da pobarate. Obvinitelot }e odlu~i dlai toa treba da se napravi. Nie sme obezbedile dokazi za poveduvawe na prekr{o~na postapka za ova konkretno dejstvie i stoime zad tie dokazi. Se razbira, }e prifatime odluka na sudot bez razlika kakva }e bide taa. Do kolku vie imate drugi dokazi, va{e legitimno pravo e da gi prezentirate i da so~ekate ishod na taa postapka.

Toa bi bil odgovorot po odnos na povedenata postapka za poveduvawe na prekr{o~na postapka.

Kolku {to jas imam informacii ishodot od ova barawe seu{te e neizvesen. Taka {to, nema da ja prejudiciram odlukata na sudot, odnosno za razlika od pratenikto }e imam dovolno trpenie da vidime koj ja govori vistinata, a koj {pekulira i gi izmestuva faktite od ona {to zna~i realnost.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot ili saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe?

Ima zbor gospodinot Dinevski Mende, povelete,

Mende Dinevski: Blagodaram.

Ako sakate da govorime za demokratija, toga{ ministerke, vo uslovi na demokratija ako saka nekoj da razgovara so tie koi go glasale, toga{ ne treba da dobie prekr{o~ni prijavi.

Vtoro, vie definitivno treba da im se izvinite na javnosta, bidjeki jas }e go citiram baraweto za poveduvawe na prekr{o~na prijava {to e potpi{ana od va{iot komandir na Policiska stanica od op{ta nadle`nost. Vo nego stoi:

"{rijavenite storile prekr{ok naru{uvajki go javniot red i mir na na~in {to neovlasteno se zadr`ale vo prostoriite na zgradata na op{tina Bitola".

I sega, jas govorev, ako tie se zadr`ale vo op{tina Bitola zaradi toa {to pregovarale ili se dogovarale ili gi la`ele i gi izla`ale ministerot za zemjodelie, zamenikot minister za zemjodelie, gradona~alnikto Taleski i pratenikot Nikola Kotevski toga{ ve rpa{av jasno i decidno dali }e go pro{irite obvinenieto, bidejki tie se zadr`ale vo op{tinata zaradi toa {to pregovarale tokmu so ovie lu|e.

Jas ve pra{av jasno i precizno, a vie mi govorite kako nekoja mlekara treba da se osniva i treba da imame mleko i {to treba da pravime.

Site vidovme deka na farmerite ne samo {to im skisna od lagite i vetuvawata na VMRO-DPMNE, tuku vidovme deka mlekoto pove}e go isturaat na ulica otkolku {to go predavaat na mlekarnicite. Dobro }e bide da pro{etate malku me|u mlekarite, me|u farmerite pa da vi soop{tat vo koja sostojba se nao|aat sega. Zaradi toa {to lu|eto, od edinstvena pri~ina {to si gi barale sopstvenite sredstva, sega se dovedeni vo situacija da imaat permanentni pritisoci od VMRO-DPMNE i od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti zaradi toa {to se osudile javno da go iska`at svoeto mislewe za sostojbite vo koi se nao|aat. Istite tie mlekari, deneska ili na istite tie mlekari deneska im se aktiviraat hipotekite {to gi imaat po bankite, bidejki, kako {to vi citirav, soglasno vetuvaweto {to go dade premierot Gruevski, im be{e zagarantiran otkupot na mleko vo narednite pet godini. Ne samo {to nema otkup na mleko, tuku cenata na mlekoto deneska e najniska vo poslednite 10 godini.

Nemam dopolnitelno pra{awe, blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Vtoroto pra{awe e upateno do minsiterot za obrazovanie i nauka, }e odgovori ministerot, gospodinot Nikola Todorov, povelete.

Nikola Todorov: Blagodaram potpretsedatelke.

Blagodaram za pra{aweto.

Znaete deka u{te od samito moj izbor za minister za obrazovanie i nauka se soo~iv so ovoj problem i toa mnogu energi~no. Preku 160 prekr{o~ni prijavi podnesovme protiv site onie koi sprotivno na Zakon prezemaa merki vo ovaa nasoka. Zamenija, odnosno ne prodol`ija dogovori na nekoi od vrabotenite, odnosno istite gi zamenija so drugi, novi vraboteni koi ne gi ispolnuvaa uslovite, soglasno na Zakonot. Toa e na~inot na koj {to odgovorivme na ova nepravo.

U{te edna rabota }e vi ka`am, protiv tie prekr{o~ni prijavi ima{e `albi do vtor stepen. Kako minsiter, odlu~uvam po tie `albi i site tie `albi se odbieni. Taka {to, mnogu jasno sakavem da stavime na znaewe deka imame namera energi~no i cvrsto da zastaneme protiv politizacijata vo obrazovanieto.

Ve molam, koga se govori za politizacija vo obrazovanieto, mora da se razmisluva i za pravoto. Zato a{to, do kolku nekoj direktor e smenet od politi~ki pri~ini, a ne od pri~ini {to se zasnovani vrz osnova na zakon, istiot toj ima pravo vo zakonski opredelena procedura da povede soodvetna postapka i da doka`e deka e smenet soglasno procedurata, deka e smenet sprotivno na procedurite {to se propi{ani vo Zakon.

Site onie direktori koi {to se smeneti i koi ja doka`ale ovaa rabota, odnosno koi doka`ale deka se smeneti sprotivno na odredbite na Zakonot se vrateni i site tie odluki zadol`itelno mora da se po~ituvaat. Site onie koi se smeneti, a povele postapka i pritoa ne uspeale da go doka`at toa, ili pak ne povele postapka, ne mo`eme da zboruvame i da tvrdime deka za niv stanuva zbor za nekoja politi~ka ili ne znam kakva smena.

Mora da se napravi jasna distinkcija me|u toa {to e politi~ka smena, a {to e promena zasnovana na zakon. Tamu kade {to promenata koja {to e zasnovana i e doka`ano deka promenata e zasnovana na zakon, ve molam, da ne stavame znak na ravenstvo i da ne gi izedna~uvame so politizacija. Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot ili saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe?

Ima zbor gospodinot Dinevski Mende, povelete.

Mende Dinevski: Ministre, }e vi dadam dva primera, eden za dve sredni u~ili{ta vo Bitola. Edniot e za gimnazijata "Josip Broz Tito", najstarata gimnazija vo Bitola, kade {to direktorkata ja smenivte zaradi toa {to be{e ~len na SDSM, a ima sudsko re{enie deka ste ja smenile nadvor od postapkata.

I vtoriot slu~aj, gimnazijata "Taki Daskalo" isto taka vo Bitola, kade {to soglasno zakonot, soglasno sudskata postapka, Sudot odlu~il deka istite se smeneti neosnovano. No, znaete zo{to ne mo`ete da gi smenite? Zaradi toa {to vo dvete u~ili{ta se istaknati ~lenovi na VMRO DPMNE, duri vo ednoto i portparolot na VMRO DPMNE e od op{tina Bitola. Toa e prviot podatok.

Vtoriot podatok: Jas vi dadov primeri, ne od u~ebnata godina koga vie tvrdite deka ste povele prekr{o~ni prijavi ili soglasno va{ite nadle`nosti go pu{tivte na teren Prosvetniot inspektorat, jas vi dadov primeri od 1.12.2009 godina, so re{enie na gradona~alnikot na op{tina Kru{evo vo dve u~ili{ta, vo u~ili{teto "Nikola Karev" od Kru{evo i vo u~ili{teto "Sv.Kiril i Metodij" bez nikakva pravna procedura, pred istekot na nivniot mandat, sprotivno na Zakonot za osnovno obrazovanie, bez nikakvi argumenti i bez odluka na u~ili{niot odbor povtorno gi menuvate direktorite od pozicijata koja ja imaat, samo so edna edinstvena cel, da postavite va{i partiski vojnici. Pa kako sakate da veruvame ili da pravime distinkcija, razlika, me|u toa {to go govorite i pravite na teren. Jasno i decidno poso~uvate, tamu kade {to smetate deka treba soglasno va{ite partiski obrski da gi promenite direktorite, vie toa go realizirate. No isto taka, vi dadov i primer deka nasproti niv, vo u~ili{teto "Stra{o Pinxur" go tolerirate direktorot koj ne gi ispolnuva uslovite za direktor, i tuka ne ja pu{tata Prosvetnata inspekcija za da ja utvrdi fakti~kata sostojba. Na takov na~in ne mo`eme obrazovanieto vo Republika Makedonija da tvrdime deka }e se depolitizira i deka vlijanieto na politikata }e se trgne na strana od niv. Na krajot na krai{tata, na pove}epati vi ka`avme ako ne mo`ete da vlijaete na partiskite vojnici na VMRO DPMNE i ako ne mo`ete da ja spre~ite partizacijata vo obrazovanieto, treba da si zaminete od pozicijata koja ja imate. Blagodaram.

Nemam dopolnitelno pra{awe.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Tretoto pra{awe e upateno do ministerot za zdravstvo i }e odgovori gospodinot Bujar Osmani, povelete.

Bujar Osmani: Blagodaram.

Blagodaram na pra{aweto i od po~ituvaniot pratenik.

Gospodine Dinevski, jas ja sproveduvam programata na Vladata na Republika Makedonija koja {to e zbir na programata na DUI i na VMRO DPMNE i ostanatite koalicioni partneri.

Vo odnos na ocenkata za sostojbata vo zdravstvoto, jas nikoj pat ne sum ka`al deka zdravstvoto vo Republika Makedonija e vo odli~na sostojba i deka e dobro. Jas sekoga{ sum zboruval deka zdravstvoto vo Republika Makedonija vo poslednite 17 meseci otkako e ovaa Vlada e podobro otkolku {to be{e prethodno i toa go potvrduva poslednata analiza i anketa na odredeni nevladini organizacii koi go ispituvaat javnoto mislewe i kade {to 60% od gra|anite na Republika Makedonija smetaat deka zdravstvoto e podobro otkolku {to be{e pred dve godini.

Zdravstvoto vo celiot period na tranzicija, poslednive 20 godini, be{e rastrgnato me|u dve sprotivstaveni tendencii. Ednata be{e postojanoto generirawe nevraboteni vo tekot na tranzicijata, a znaete deka Fondot za zdravstvo se polni tokmu od pridonesite na vrabotenite, a bidej}i postojano opa|a{e vo tekot na poslednite 20 godini brojot na vraboteni i brojot na lu|e koi ja polnat fondovskata kasa, i drugata tendencija na koja {to ne ostana imuno zdravstvoto vo Republika Makedonija, a toa e zgolemuvawe na `ivotniot vek, voveduvaweto na novata tehnologija, novite faktori koi {to bea predizvikani od tranzicijata, koi {to predizvikuvaat novi zaboluvawa od tipot na malignite zaboluvawa koi baraat dopolnitelen tro{ok, seto toa sozdade vo tekot na tranzicijata edna hroni~na nelikvidnost na zdravstvoto. Do pred dve godini stignaa dolgovite vo zdravstvoto i do 160 milioni evra.

Prethodniot period pred ovaa Vlada, site napori na vladite bea kako da opstane zdravstveniot sistem. Od pred 17 meseci Vladata prezema nekolku setovi na merki. Prviot set na merki bea merkite koi se odnesuvaa tokmu na opstanokot na zdravstveniot sistem, odnosno ~istewe na dolgovite na taa hroni~na nelikvidnost na zdravstveniot sistem, so cel posle da se zboruva za mo`nost za bilo kakov razovj vo zdravstvoto. Do pred dve godini, edinstvenata investicija vo zdravstvoto be{e nekoja donacija od stranska dr`ava i toa koga ja ima{e. Sega, za prv pat otkako bea is~isteni dolgovite, duri 800 milioni denari, Vladata gi is~isti dolgovite na javnite zdravstveni ustanovi, sega mo`eme da zboruvame deka e vreme za razvoj na zdravstvoto, odnosno novi investicii. Samo vo ovoj period, vo uslovi na edna svetska recesija, svetska finansiska kriza koja se odrazi vrz doma{nata ekonomija, a znaete deka zdravstvoto e biten del od ekonomijata, toa se reflektira{e i vo zdravstvoto, nie sepak uspeavme kako Vlada zdravstvenite prioriteti, odnosno zdravstvenite aktivnosti da gi stavime na vrvot na prioritetite na ovaa Vlada, pa se predvideni ciklus od 150 milioni investicii vo zdravstvoto. Pri kraj e, u{te nekolku dena }e go objavime, zavr{uva tenderot za nabavka na medicinska oprema vo vrednost od 69 milioni evra. 69 milioni evra be{e mislena imenka do pred nekolku meseci. Zboruvame za ciklus od 100 mioni evra investicii vo rekonstrukcija na bolnicite, {to }e po~ne isto taka da se objavuva za nekolku dena kako tender, a kako gradba za nekolku meseci.

Vo odnos na konkretnoto pra{awe za Stomatolo{ki klini~ki centar, mislam deka pogre{no ve brifirale, mo`ete da go pra{awe medicinskiot personal i lekarite od Stomatolo{ki klini~ki centar kolkavi im bea platite minatata godina i kolkavi im se platite ovaa godina, pa da zboruvame za uspe{no menaxirawe na Stomatolo{kiot klini~ki centar.

Povtorno }e ka`am, celiot ovoj period zemeno komparativno so bilo koja godina od poslednite 20 godini na tranzicija, vo Republika Makedonija se ostvareni najgolem broj na proekti, proekt elektronsko zdravstvo, celosna informatizacija na zdravstveniot sistem i voveduvawe na elektronskata karti~ka, proekt za pla}awe po u~inik, nabavka na medicinska oprema, rekonstrukcija na bolnicite. Smetam deka site ovie merki }e ovozmo`at revitalizacija na zdravstveniot sistem, a toa be{e ovozmo`eno otkako prvo, be{e stabilizirano zdravstvoto, odnosno eliminirani site nedostatoci koi bea posledica na lo{o menaxiranata tranzicija vo Republika Makedonija. Blagodaram.