Sednicata se odr`a vo Sobranineto na Republika Makedonija, sala 1, so po~etok vo 11,00 ~asot

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Vtoroto prateni~ko pra{awe e postaveno do pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija.

Odgovor }e dobieme od pretsedatelot na Vladata gospodinot Nikola Gruevski, povelete.

Nikola Gruevski: Ima{e komentar za Ustavniot sud i za negovoto rabotewe, ka`uvaj}i na krajot deka nie sme sakale da ja ru{ime institucijata. Nie ne sakame da ja ru{ime institucijata. Toa e va`na institucija i taa treba da raboti soglasno Ustavot i da se vodi na ~esen na~in, transparenten, nepristrasen i nepartiski. Za `al, del od lu|eto koi tamu se nazna~eni o~igledno po partiska linija, nosat odluki za koi im se diktira direktno od va{ata partija. Nosat odluki so cel da se poka`e deka zakonite koi se nosat vo ovoj Parlament, a vie ne se soglasuvate so niv, deka se neustavni, so cel da se prika`e i Vladata i Parlamentot za neprofesionalni, nestru~ni i neodgovorni. Tokmu zatoa e toj proces gospodine Petrov, za koj ~estopati go iska`uvam moeto nezadovolstvo, ne zatoa {to nekoga{, mo`ebi i navistina }e najdat ne{to {to e neustavno, }e go zabranat, }e go ukinat itn. Nie ne komentirame bilo kakva odluka odnosno ne gi komentirame site odluki. Nie reagirame samo koga ima nepravda i koga se gleda i koga i ekspertite i stru~wacite vo Republika Makedonija reagiraat, deka sepak digaweto na dva prsta od tie sudii tamu, do{lo po instrukcija od nekade. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot, odnosno dali saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Ima zbor pratenikot Andrej Petrov, povelete.

Andrej Petrov: Ne sum zadovolen od odgovorot na premierot od ednostavna pri~ina. Imeno vie gospodine premier mo`ete da bidete ili ne zadovolni od odlukite na Ustavniot sud, me|utoa odlukite na Ustaviot sud se ne{to {to ne bi trebalo od va{ata pozicija da go komentirate. Kako vie so va{iot odnos davate primer na site institucii vo dr`avata, ako prviot ~ovek na Vladata ne saka, ili se somneva, ili etiketira sudii vo ustavniot sud. Jas mo`am da vi nabrojam golem broj na lu|e, isto taka vrz sudstvoto, za koi mo`e da ima mislewe isto taka deka se partiski nominirani. Me|utoa, ne sakam da se somnevam deka tie vo svojata rabota nastapuvaat od partiski pozicii i deka za svojata rabota sproveduvaat partiski odluki. Zatoa gospodine premier, ona {to vie kako premier ste dol`ni e da sozdadete ambient na tolerancija vo dr`avata, na po~ituvawe na instituciite, a ne ona {to golem broj od javnosta go zboruva, ona {to e sodr`ano i vo misleweto, vo delovi, osobeno i za administracijata, na Evropskata komisija, deka se vr{i pritisok na instituciite i ona {to se pove}e se zboruva deka vsu{nost zada~a na ovaa Vlada do krajot na mandatot i e da napravi celosna VMRO-izacija na instituciite.

Vo odnos na 31, bidej}i nemav mo`nost da ka`am, to~no 31 dekemvri e raboten den, me|utoa toj raboten den na 31 po~nuva vo 08,30 ~asot za vrabotenite.

Isto taka, na 31 lu|eto sepak rabotnite obvrski gi sveduvaat na minimum. Zna~i, so ogled na toa deka se podgotvuvaat za proslava na novogodi{nata no}, 31-vi e raboten den kako i site drugi, za site gra|ani raboten den, kako za nas pratenicite vo Parlamentot i za vas, me|utoa nema potreba od pravewe teatar, nema potreba da poka`uvame deka i na 31-vi rabotime koga prethodno, gospodin premier dve od prethodnite tri sednici za parlamentarni pra{awa go odlo`ivme poradi va{i obvrski. Gi premestivte za eden den napred ili nazad i toa e ona {to sakam da ve potsetam tuka. Mo`eme da debatirame dali toa bilo opravdano i dali tie va{i poseti nekade eventualno bile pozna~ajni od prateni~kite pra{awa.

Me|utoa, da zavr{am da ne dol`am mnogu za da ostavam i na kolegite ima dosta prijaveno, a kako {to trgnala rabotata i 12 na polno} nema da ni e dosta. Nemam dopolnitelno pra{awe.

Trajko Veqanoski: Dobro blagodaram,nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Tretoto pra{awe e postaveno do pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija.

Odgovor }e dobieme od ministerot za finansii, povelete.

Zoran Stavreski:Blagodaram pretsedatele i blagodaram za pra{aweto gospodine Petrov, vie li~no a i SDSM bi trebalo navistina debelo da razmislite pred da postavite pra{awa {to se odnesuvaat na zemjodelcite. Da ve potsetam, visoki ~lenovi od va{ata partija so potsmev samo pred dve tri godini ne oslovuvaa kako zemjodelska Vlada e se smeeja na na{ite politika vo zemjodelstvoto koga re{ivme da dademe zemjodelska podr{ka na zemjodelcite i vo vid na subvenicii i vo site drugi merki vo agrarot {to se prezemeni. I, nesomneno toe e eden te`ok sektor kade {to seu{te postojat problemi no i nesomneno sostojbite denes se nesporedlivo podobri od sostojbite pred tri godini i eden po eden problemite se re{avaat i se pove}e lu|e, ne samo onie koi {to prethodno se zanimavale so zemjodelie, tuku i lu|e koi {to nikoga{ ne se zanimavale so zemjodelie tokmu zaradi na{ite politika, zaradi subvenciite, zaradi toa {to gledaat perspektiva vo zemjodelieto se re{avaat da investiraat i vo primarn zemjodelsko proizvodstvo, no i vo prerabotuva~ka industrija, vo novi vinarii, vo novi proizdovstveni pogoni i sli~no.

Pokonkretno za va{eto pra{awe bi sakal isto ta da iska`am nezadovolstvo od na~inot na koj {to se obiduvate edna situacija da ja isplotizirate kade {to zemjodelcite se mnogu zadovolni od re{enieto na Vladata i vie sega se nalepuvate na toa i se obiduvae da gi izvrtite vo druga nasoka. Eve zo{to. Re{enieto za pau{alno odano~uvawe na zemjodelcite e diskutirano so site grupi na zemjodelci, na pretsavnicite na zemjodelcite dolg period pred 2009 godina. vo tekot na 2007 i 2008 godina odej}i na teren, kako {to vie prethodno rekovte, toa e na{iot stil na rabota da gi diskutirame problemite so zemjodelcite i potoa nosime re{enija, dojdovme do zaedno~ko re{enie deka dolgogodi{niot problem koj {to go nasledivme od vas mo`e da se re{i ako se ima volja. I, nie go re{ivme. Vo dogovor so zemjoedelcite najdovme na~in na odano~uvawe koj {to e mnogu povolen za niv. Da vi go objasnam. sekoj zemjodelec koj {to ima prihod do 5 iljadi evra so ovoj na~in na oadano~uvawe e celosno osloboden od pla|awe na danok. Toa go baraa zemjodelcite, toa im go dadovme. Onoj koj {to ostvaruva prihod od nad 5 iljadi evra pla}a pau{alno danok, pri {to baraweto na zemjodelcite namesto kako {to SDSM samo 35% gi osloboduva{e od pla}awe, a 65% pla}aa, 80% da bidat oslobodeni. I, nie toa go vgradivme vo re{enieto. 80% od prihodot e osloboden, samo na ostanatite 20% pla}aat 10%-tna stapka. So drugi zborovi go imav ova obajsnuvano vo Parlamentot, }e go povtoram za vas i za site koi {to se zainteresirani. Ako na primer zemjodelocot ima 10 iljadi evra godi{en prihod so ova re{enie {to go donese Vladata na VMRO DPMNE 8 iljadi evra e osloboden od pla}awe celosno gi trgame na strana, na preostnatite 2 iljadi evra se presmetuva 10% odnosno samo 200 erva pau{elen godi{en danok. Zamislete na 10 iljadi godie{en prihod samo 200 evra danok pla}a. ako e do 5 iljadi evra, ne pla}a ni{to, nula. Zatoa, se mnogu zadovolni zemjodelcite od ova re{enie i kone~no ova re{enie cela godina Uprava na javni prihodi gi informira zemjodelcite za ova re{enie za da se prijavat da mo`at da bidat na vakov na~in odano~uvani i da go re{at edna{ za sekoga{ svoeto pra{awe. 99% od zemjodelcite se zadovolni od ova re{enie i se ve}e registrirani za da mo`at da gi koristat pridobivkite od noviot zakon. ve uveruvam deka i site drugi do krajot na godinava }e se registriraat, zatoa {to imame informacii na teren sekojdnevno vo Kavadarci i vo drugite mesta po 400 ili 500 lu|e se registriraat za daw gi iskoristat pridobivkite od ova dano~no re{enie. Blagodaram i se nadevam e odgovoreno va{eto pra{awe.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot ili saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Ima zbor pratenikot gospodinot Petrov Andrej, povelete.

Andrej Petrov: Blagodaram pretsedatele.

Ne sum zadovolen od odgovorot na ministerot za finansii. Toj zboruva{e za toa {to tie napravile vo zemjodelieto, a ne odgovori na moeto pra{awe.

Moeto pra{awe be{e ednostavno, dali e to~no ili ne to~no deka lu|eto {to ne prijavile, a za 10 dena imale rok da go prijavat toa }e bidat kazneti po 500 evra. Toa e ona {to be{e pra{aweto. Zna~i, za va{ite politiki vo zemjodelieto, prvo SDSM voop{to ne se majtapi so zemjodelcite, naprotiv imame celosna po~it i respekt kon niv, kon lu|eto {to ~esno si ja zarabotuvaat svojata plata i rabotat edna te{ka rabota, mo`am da vi ka`am deka va{ata politika vo zemjodelieto ne donese dobro na zemjodelcite. Za volja na vistinata da gi ostavime tutunarite na strana tuka imate nekakvi rezultati. Me|utoa, kaj bilo koj drug ne mo`ete da se pojavite. Nie pred edna nedela vo Strumica koga gi delevme onie novi 1350 novi kni{ki na SDSM vo Strumica, golem del od lu|eto {to pristapija bea zemjodelci. Tie zemjodelci velat sega }e ni odbivaat od transakciska smetka direktno pari, dajte reagirajte kaj Vladata, kaj premierot, kaj ministerot za finansii ovoj ara~ koj se sproveduva kaj zemjodelcite novoplaniran ili da bide izbegnat ili da bide odlo`en. Toa be{e poenata na pra{aweto gospodine Stavreski. Ako sakate mo`em da gi pra{ame i onie koi gi sobiraa jabolkite ovaa godina kako pominaa da otideme vo Resen i da se pro{etame zaedno. Da otideme kaj lozarite i da vidime kako tie `iveat. Zna~i, site tie raboti stojat, site tie raboti se fakti, zatoa samozadovolstvoto na edna Vlada e garancija deka gra|anite na slednite izbori }e go kaznat nejzinoto rabotewe. Dopolnitelno pra{awe nemam Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Pratenikot ne e zadovolen od odgovorot i nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Prodol`uvame ponatamu.

Sleden za postavuvawe prateni~ki pra{awe spored redosledot utvrden na koordinacija e gospodinot Cvetko Grozdanov, povelete.

Cvetko Grozdanov: Blagodaram pretsedatele.

Dobro, kone~no koga po~navme da {etame barem jas }e sakam da uka`am na odredeni raboti koi {to se slu~uvaa vo izminatiot period i da postavam tri prateni~ki pra{awe.

Prvoto moe prateni~ko pra{awe }e go postavam do pretsedatelot na Vladata gospodinot Nikola Gruevski. Bi sakal da napomenam deka vo izminatiov perdiod, poto~no na 27 i 28 se slu~ija obilni vrne`i na do`dovi vo Ohrid, temperaturata drasti~no se zgolemi, nastana topewe na snegot koj {to prethodno be{e padnat na planinite. Vo eden del na gradot Ohrid kade {to imame dve reki, nie vikame Koselska Reka i rekata Gra{nica, nastana izlivawe na rekite i poplavucvawe vo ovoj del od Ohrid. Na barawe i na ona {to be{e ka`ano od gra|anite kako pratenik izbran od grad Ohrid i od petta izborna edinica bev da gi posetam gra|anite i da ja vidam vistinskata sostojba vo koja {to poplavite gi ostavija zad sebe.

Denes ne bi sakal da kritikuvam za ona {to i samite gra|ani go ka`uvaa, poto~no za cevkovodot koj {to e postaven tamu, zatoa {to koga bev na lice mesto ka`aa deka ovie cevki za Koka kola ve molime da gi izvadite, zatoa {to toe ja predizvikaa poplavata. Rekov nema da kritikuvam za toa ima institucii koi mo`at da napravat elaborat i da uka`at koi se obilnite do`dovi i koi se mo`nostite na ovie reki ili korita da primat odredena koli~ina na voda i otpadni vodi koi {to se slevaat vo samite korita na rekata. No, nikade vo svetot ne sme videle rekite ili koritata na rekite da se pretvorat vo ona {to e cevkovod so FI-60. Po pa|aweto na obilnite do`dovi se naneseni golemi {teti kaj gra|anite. Jas bev vo poseta i normalno rekov kako pratenik izbran na ovoj grad, kako pratenik od pettata izborna edinica ja vidov situacijata. Iskreno }e ka`am deka situacijata e mo{ne stra{na i deka ona {to lu|eto go imaat kako trauma pre`iveano, te{ko deka mo`e da se nadoknadi.

Moeto pra{awe se odnesuva na toa dali Vladata na Republika Makedonija }e smogne sila pri formiraweto na Komisijata za procenka na {tetite u~estuva vo obes{tetuvawe na ovaa elementarna nepogoda {to go zafati ovoj del na gradot Ohrid. Bez toa da navleguvam ~ija e vinata, na kogo pripa|a vinata i koj e onoj odgvorniot koj {to gi postavil ovie cevki {to se osnovnata pri~ina za predizvikuvawe na ovie poplavi.

Moeto vtoro pra{awe }e go upatam do ministerkata za vnatre{ni raboti.

Bi sakal da uka`am na toa deka nekade pred samo dva meseci Anketnata komisija za ~ovekovi prava pri Sobranieto na Republika Makedonija formira komisija ili rabotno telo za slu~ajot Sopot. Vo toj vremenski period mnogu funkcioneri, mnogu biv{i ministri, mnogu emenentni li~nosti se pojavija kako mo`ni svedoci ili lu|e i li~nosti koi bi dale odredena izjava kako bi pomognale obelodenuvawe ili otkrivawe na vistinata za slu~ajot Sopot, kako i mo`nosta ova rabotno telo da izjnade novi momenti koi {to bi pretstavuvale kr{ewe na ~ovekovite prava i slobodi. Vo toj vremenski period odredeni biv{i ministri se prijavija so privatni arhivi. Jas signalizirav deka ova pretstavuva grubo kr{ewe na zakonite, zatoa {to mo`e da se slu~i golemi zloupotrebi od strana na biv{ite ministri ili lu|eto koi {to bile na taa pozicija i koi {to imale dostap do odredeni klasificirani podatoci. No, jas }e ka`am deka osven nekolkumina i edna kolumna koja {to be[e napi{ana vo eden dneven pe~at na profesorot Zvonimir Jankulovski koj {to vo nekolku navrati samata komisija go donese kako ekspert za ~ovekovi prava i malcinski prava uka`a na serioznosta od iznesuvaweto na vakvi doverlivi materijali od strana na eksministrite za vnatre{ni raboti i mo`nosta za nivna zloupotreba. Ne pominaa ni celi 20-tina na odredeni veb portali se pojavija novi klip~iwa koi uka`uvaa deka postoi somne` deka i drugi ministri koi bile na odredeni pozicii i koi imale dostap do tie informacii napravile privatni arhivi, gi zloupotrebile i gi dale na nekoi li~nosti da se zloupotrebuvaat. Kaj mene seto ova pretstavuva na nekoj na~in strav deka mo`nosta od zloupotreba na ovie dokumenti ne mora da zastane tuka zatoa {to vo Republika Bugarija se slu~i najgolemite oligarsi da proizlezat to~no od ovie slu`bi, to~no so vakvi marterijali i da se steknat so enormno bogatstvo. Moeto pra{awe bi se odnesuvalo do ministerkata za vnatre{ni rabot. Dali i koga Ministerstvo za vnatre{ni raboti }e gi ispita ovie slu~ai i dali }e prezeme soodvetni merki protiv prekr{itelite na zakonite, zatoa {to ova mo`e da bide so trajni posledici za Republika Makedonija i gra|anite koi {to `iveat vo nea.

Moeto treto pra{awe }e se odnesuva vo oblasta na zdravstvoto. Mo`e da go odgovri premierot Nikola Gruevski ili ministerot za zdravstvo.

Javnata zdravstvena ustanova, specijalnata bolnica za ortopedija i traumatologija Sveti Erazmo od Ohrid vo izminatata nedela be{e proglasena ili i be{e dodelena nagrada od Ministerstvoto za zdravstvo za ekonomsko i finansisko rabotewe kako najuspe{na organizacija, poto~no zdravstvena institucija, koja {to vo izminatiot period se steknala so dobro finansisko i ekonomsko rabotewe. Vo ovaa bolnica sakam samo da potsetam deka vo tekot na edna godina se izvr{uvaat okolu 1.700 operacii od ona {to se trauma i od ortopedijata. Za sporedba klinikata za ortopedija koja {to se nao|a vo Skopje vo tekot na edna godina otprilika se izvr{uvaat okolu 600 operacii. So sopstveni sredstva JZU - specijalnata bolnica za ortopedija i traumatologija Sveti Erazmo od Ohrid vo izminata godina izgradi operaciona sala koja }e slu`i za ona {to se veli trauma. No, ja izgradi od sopstveni sredstva. Ovaa bolnica pretstavuva centar ili centar vo regionot. Tuka se lekuvaat, tuka se operiraat lu|e od Ohrid, Resen, Debar, Ki~evo, Struga, ogromen e brojot na pacienti koi {to doa|aat od Republika Albanija i ogromen e brojot koi {to doa|aat od Kosovo. Ja tuka bi sakal da upatam edno pra{awe do premierot na Vladata gospodinot Nikola Gruevski. Dali edna vakva uspe{na zdravstvena ustanova, specijalnata bolnica ortopedija i traumatologija ima mo`nost vo periodot koj {to doa|a so ona {to se nabavkata na opremata, medicinskata oprema za nabavkata na 5 magnetni rezonansi kako mo`nost za zaokru`uvawe na dijagnostikata vo traumata i ortopedijata da i bide dodelen eden vakov aparat koj {to go o~ekuvaat so decenii. Gra|anite na Ohrid, na Struga, Resen, Ki~evo, Debar, Demir Hisar, gra|anite koi {to doa|aat od ovie regioni zaslu`uvaat da imaat precizna dijagnistika, zaslu`uvaat da imaat dobro lekuvawe a ovaa institucija go poka`ala toa so {to za ovaa godina rekov e nagradena od Ministerstvoto za zdravstvo, za ekonomsko i finansisko rabotewe najdobra vo Republika Makedonija. Vi blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Pratenikot Cvetko Grozdanov postavi tri prateni~ki pra{awa.

Prvoto e do pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija.

Odgovorot }e go dobiete od pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija.

Nikola Gruevski: Blagodaram na pra{aweto na po~ituvaniot pratenik.

Vo odnos na poplavite, kako i vo sekoja situacija koga ima takov nastan procedurata e deka lokalnata vlast treba da formira komisija za procenka na {tetite, stru~na komisija za procenka na {tetite koja {to }e ja izvr{i procenkata i }e ja dostavi do Vladata. Vladata potoa gi analizira materijalite, gi utvrduva faktite, gi proveruva faktite i preku soodvetnite proceduri se obiduva da pomogne vo takvite situacii vo davawe na konkretna pomo{. Taka i vo ovoj slu~aj o~ekuvawata se deka lokalnata vlast, lokalnata samouprava, bi trebalo sega da ja formira taa komisija, da se procenat {tetite soglasno zakonskite proceduri, da se dostavi do Vladata i da go razgledame materijalot i da se obideme da pomogneme kolku {to e mo`no. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot ili saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Ima zbor pratenikot gospodinot Cvetko Grozdanov, povelete.

Cvetko Grozdanov: Blagodaram pretsedatele.

Jas bi sakal vo ime na gra|anite na Ohrid, vo ima na poplavenite, vo ime na onie koi {to se istraumatizirani od samite poplavi od onie {to se o{tetenite da izrazam golema blagodarnost za razbiraweto do Vladata na Republika Makedonija za mo`nosta da iznajde na~in da im pomogne okolu obes{tetuvaweto ili ona {to e saniraweto na samite nezgodi koi {to se slu~ija vo samata poplava. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Pratenikot e zadovolen od odgovorot nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Vtoroto pra{awe e postaveno do ministerot za vnatre{ni raboti, povelete.

Gordana Jankulovska: Blagodaram pretsedatele.

Vo kontekst na pra{aweto na pratenikot Grozdanov fakt e deka vo izminatiot period bevme svedoci kade {to porane{ni funkcioneri prezentiraa dokumenti so odreden stepen na doverlivost do koi do{le vo vremeto dodeka ja vr{ele funkcijata.

Navistina, ova e edno neodgovorno odnesnuvawe koe go reflektira i nivniot odnos kon funkcijata koga ja izvr{uvale i nivniot odnos koj dr`avata i klasificiranite dokumenti koi procirkulirale vo javnosta. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vo ramkite na svoite nadle`nosti gi razgleduva ovie slu~ai me|utoa bi sakala da napomenam sepak za{titata na klasificiranite informacii i podatoci e predmet na interes na edna druga institucija za koja veruvam deka isto taka vo domenot na svoite nadle`nosti ve}e go razgleduva ili }e se zafati so razgleduvawe na slu~aite za koi zboruva{e pratenikot Grozdanov.

Na krajot }e dodadam deka Ministerstvoto za vnatre{ni raboti kako i sekoga{ detalno gi prou~uva detalite kade {to postoi eventualno somnevawe za zloupotrebi od najrazli~en vid bidej}i na{ata uloga e da ja {tititme dr`avata i nejziniot interes. Sepak po odnos na konkretnovo pra{awe veruvam deka bi bilo celishodno dokolu i drugite nadle`ni institucii se izjasnat po odnos na ona {to e prevzemeno ili {to se planira da se prevzeme koga stanuva zbor za za{titata na klasificiranite informacii koi ne retko se informacii od dr`aven interes, a koi mo`evme da gi vidime vo forma na dokumenti koi bea prezentirani i ovde vo Sobranieto, no i preku odredeni mediumi po{iroko vo javnosta. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot odnosno dali saka da postavi dopolnitelno pra{awe.

Ima zbor pratenikot Grozdanov Cvetko, povelete.

Cvetko Grozdanov: Blagodaram pretsedatele.

Jas bi sakal da pojasnam deka Direkcijata za klasificirani podatoci otpo~na so rabota vo 2005 godina. Zna~i mo`eme da zboruvame za slu~ai koi {to se slu~ile pred 2005 godina, no ministerot so svoeto zaminuvawe zna~i od funkcijata potpi{uva edna izjava vo koja se obvrzuva da gi ~uva tajnite so stepen na doverlivost vo koi {to e negova obvrska i toa ja zamenuva{e taa izjava {to e sega sartifikatot koj {to se dobiva za klasificirani podatoci. Jas znam deka odredena druga institucija mo`ebi treba da potkrene odredena druga inicijativa za ispituvaweto na zloupotrebata na slu`benata dol`nost kaj odredeni biv{i funkcioneri, no smetam deka i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti zatoa {to toa se slu~uva nekade pred periodot od 2005 godina, a mo`ete da proverite deka ministerot ima potpi{ano izjava so koja {to se obvrzuva da ja, zna~i onie tajni i dokumenti {to gi imal na uvid da gi ~uva, poto~no da ne gi iznesuva vo javnosta, no isti taka i po eden drug zakon ministrite nemaat pravo da iznesuvaat takvi dokumenti nadvor od ona {to se instituciite. Blagodaram nemam dopolnitelno pra{awe.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Pratenikot e zadovolen i nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Tretoto pra{awe e postaveno do ministerot za zdravstvo, a }e odgovori premierot.

Nikola Gruevski: Blagodaram za pra{aweto.

Raspredelbata na medicinskata oprema koja {to e vo tek na nabavka }e se napravi na na~in na koj {to stru~ni lica i komisija }e opredeli na koj na~in odnosno ve}e ima odredeno misewe od stru~en tim. Stru~niot tim gi znae to~no potrebite kade {to treba da se raspredeli, jas ne sum vo mo`nost na pratenikot da mu odgovoram za odreden aparat dali e potreben pove}e vo Ohrid ili vo drugo mesto od ednostavna pri~ina {to jas ne sum stru~en za taa materija i nemo`am da ka`am dali magnetnata rezonansa e podobro da bide vo Ohrid ili vo Bitola, ili vo Ki~evo ili vo drug grad.

Od toj aspekt i od tie pri~ini Vladata se potpira na ekspertski tim koj {to imaj}i gi vo predvid potrebite na dr`avata ni dade mislewa kakvi aparati, vo koja bolnica ili klinika se potrebni. Vrz osnova na toa mislewe nie gi izgotvivme potrebite i informacijata za potreba od nabavka na zdravstveni aparati i tie zdravstveni aparati se vo tek na nabavka. Jas duri i ne znam dali vo Ohrid, ili vo nekoj drug grad e predviden takov aparat, bidej}i ne mo`am napamet da znam sekoj poedine~en aparat, a gi ima mnogu ogromna e listata na oprema i aparati {to se nabavuvaat, to~no kade }e bidat locirani.

Kako i da e podatocite {to gi iska`a pratenikot za broj na operacii, broj na intervencii, pacienti itn, }e gi prenesam do ekspertskiot tim i }e pobaram dopolnitelno misewe od niv po odnos na ovie podatoci, slu~ajno da ne e napraven nekakov propust. Dokolku e napraven propus sigurno }e bide ispraven. Dokolku mi bide uka`ano od ekspertskiot tim deka ima i drugi brojki, na drugi mesta, drugi gradovi ili poinakvo eksertsko tolkuvawe, toga{ isto taka }e go informiram pratenikot za takvoto ekspertsko tolkuvawe. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot odnosno dali saka da postavi dopolnitelno pra{awe.

Ima zbor pratenikot Grozdanov Cvetko, povelete.

Cvetko Grozdanov: Blagodaram.

Jas ova pra{awe go postaviv so edna edinstvena cel, da uka`am na ona {to se narekuva kvalitet vo raboteweto i menaxiraweto na timot od javnata zdravstvena ustanova, Specijalnata bolnica za ortopedija i traumatologija Sv. Erazmo od Ohrid, vo koj {to ka`a deka za nivnoto ekonomsko i finansisko rabotewe vo izminatata godina se proglaseni za najdobra bolnica vo Republika Makedonija, no isto taka uka`av i na brojot na operaciite koi {to gi pravi vo edna godina i potrebata za doprecizirawe ili zaokru`uvawe na dijagnostikata, koja {to so decenii ja ~ekame.

Ka`av deka so sopstveni sredstva izgradile nova operaciona sala, ne pobarale pomo{ od dr`avata i mislam deka kako eden motiv ponatamu vo nivnoto ponatamo{no zgolemuvawe i vrabotuvawe i zgolemuvawe na obemot na rabota ovaa magnetna rezonansa }e go dade svojot rezultat.

Mi blagodaram na premierot za razbiraweto i se nadevam deka edna od ovie 5 magnetni rezonansi }e zavr{i vo bolnicata Sv. Erazmo - Ohrid.

Nemam dopolnitelno pra{awe.