Sednicata se odr`a vo Sobranineto na Republika Makedonija, sala 1, so po~etok vo 11,00 ~asot

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Pratenikot nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Sleden za postavuvawe na prateni~ki pra{awa spored redosledot utvrdeni na koordinacija e gospo|a Flora Kadriu, povelete.

Flora Kadriu: Po~ituvani, site sme svedoci za usvojuvaweto na Predlog buxetot za 2010 godina, dokolku ja analizirame prihodnata starna na Buxetot vo Republika Makedonija }e vidime deka 70% od niv se realiziraa od danocite, od DDV, akcii i me|unarodni danoci, carinata. Od ovoj aspekt proizleguva deka Albancite zadol`itelno se neto pridonesuva~i vo dve dimenzii, spored prograsivnoto dano~no pla}awe od edna strana i spored regresivnoto u~estvo vo buxetskite rashodi od druga strana.

Fenomenot na magrinilizacoja i fiskalna nepravda {to se pravi na albanskiot etnikum vo prodol`enie, vo kontinuitet vo Republika Makedonija na na~in koj {to povr{inski izleguva na videlo vo site aspekti.

Moeto pra{awe e upateno do premierot.

Po~ituvan gospodine premier, ne mo`e da ima politi~ka ramnopravnost bez da ima ekonomska ramnopravnost. Moeto pra{awe e konkretno koga albanskiot faktor }e ima pravi~en ili posreden, direkten pristap vo procesto na buxetskoto planirawe, zatoa {to imame fiskalna nepravda vo zemjata, toa go znaeme i toa ne samo vo kontinuitet, ne samo zaradi etni~kiot aspekt, tuku na se vo site politi~ki, socijalni, regionalni, ekonomski, obrazovni, kulturni i drugi aspekti.

Moeto potpra{awe vo ovaa nasoka se upatuva do potpretsedatelot na Vladata, od redovite na albanskata partija na vlast odgovoren za sproveduvawe na Ohridskiot ramkoven dogovor.

Po~ituvan gospodine zamenik premier, pred brojkite mol~at i bogovite, zo{to va{iot politi~ki subjekt koj vie go pretstavuvate vo najvisokite vladini instanci ne se sprotivstavuva na ovaa fiskalna i ekonomska nepravda od prizma na Buxetot. Demokracija e Re celo vreme aludirame na faktot deka DUI ima navistina politi~ka inferiorna pozicija vo aktuelnata Vlada i sega so polno pravo konstatirame deka DUI ima inferiorna fiskalna pozcija vo aktuelnata Vlada i vo tekot na izgotvuvaweto na samiot Buxet. Kako vie }e ja smenite ovaa sostojba na fiskalna diskriminacija koga ministerot za trud i socijalna politika ne mo`e da dobie nitu eden promil za invalidite i `rtvite na padnatite borci od konfliktot vo 2001 godina koga javno toa go demantira i negoviot zamenik, a isto taka i samiot premier.

Koga ministerot od va{ite redovi, ministerot za zdravstvo realizira voglavno samo programa na Stote ~ekori od programata na VMRO-DPMNE i dokolku se sporedi buxetskata linija na Dr`avniot univerzitet vo Tetovo i Univerzitetot Goce Del~ev vo [tip }e zable`ime razlika ili diskrapanca koja ni{to ne se pravda koga rashodite ili tor{ocite za albanskata kultura se minimalni, ili voop{to ne postojat zatoa {to site sme svesni deka Nota fest nema{e finansiska mo`nost da se odr`i ovaa godina i da proslavi 15 godini od nejzinoto postoewe, dodeka pak imame neproduktivni investirawa.

Edna milijarda denari za finansiski uslugi vo Vladata, potoa Ministerstvoto za kultura prefrli 3 milioni evra na op{tina Centar za spomenici, a potoa od Buxetot obvrska za 2010 godina imame za stariot teatar 45 milioni denari, 273 milioni denari za muzejot na VMRO, 338 milioni denari za `i~arata do Milineumskiot krst na Sredno Vodno, taka da imame fiskalna avantura i toa vo uslovi na ekonomska kriza vo zemjata. Kako }e se podobri relativniot izve{taj gospodine, vsu{nost relativniot odnos gospodine zamenik minister i pokraj novo vrabotenite spored Ohridkiot ramkoven dogovor vo 2009 godina koga site znaeme deka vo tekot na 2009 godina imavme 9 iljadi drugi vraboteni koi ne pripa|aat na albanskata etni~ka zaednica i koga od tie iljada vraboteni 420 seu{te nemaat dobieno re{enie za vrabotuvawe, a 750 dobivaat plata, a sedat doma. Voglasno samo 250 slu`benici i toa od prviot konkurs se vistinski sistematizirani na nivnite rabotni mesta.

Od ova proizleguva deka 750 drugi voop{to ne se sistematizirani, zatoa {to vie ne ste sposobni da gi sistematizirate vo dr`avnite ustanovi ili institucii.

Moeto vtoro pra{awe e do ministerot za transport i vrski.

Od Buxetot za 2010 godina vo delot gradewe na socijalni stanovi dodeleni se nula finansiski sredstva. Tamu stoi deka ima 250 milioni denari finansiski sredstva kredit.

Parlamentarnata grupa na Demokracija e Re ima{e okolu 8 amandmani tokmu za ovaa stavka, me|utoa za `al istite ne bea prifateni, imavme razni obrazlo`enija od albanskata strana vo tie momenti tokmu za ovie sredstva od kreditot, me|utoa eve denes direktorot na javnoto stanbeno pretprijatie gospodinot Vladimir Vlav~ovanski javno za Agencijata MIA gi demantira{e i pratenicite na DUI i nivnoto obrazlo`enie i go istakna faktot deka vo 2010 godina ova javno stanbeno pretprijatie }e izgradi, zna~i planira gradewe na 492 socijalna stanovi i toa 356 vo Skopje, 44 vo Gevgelija, 51 stan vo Berovo i 41 vo Strumica.

Moeto pra{awe do ministerot za transport i vrski isto vremeno i do ministerot za trud i socijalna politika zatoa {to se raboti za socijalni stanovi i zatoa {to istiot u~estvuva vo Vladata i glasa za Programata na Vladata. Zo{to se pravi diskriminacija i nepravda od socijalen aspekt, od regionalen aspekt koga se znae deka najzagrozenata kategorija od socijalen aspekt vo Makedonija se Albancite, ne{to {to jasno stoi vo Izve{tajot na Evropskata komisija i koga se znae deka brojot na socijalnite slu~ai kaj Albancite od den na den se zgolemuva. Zo{to nema pravi~en pristap vo socijalen aspekt za site gra|ani i zo{to vo regionite i op{tinite naseleni so mnozinsko Albansko naselenie kako {to se Tetovo, Gostivar i Kumanovi ne se gradat socijalni stanovi.

Moeto treto pra{awe e vo odnos na slu~ajot Nerezi. Na 16.08.2009 godina vo popladnevnite ~asovi edna grupa naviva~i na Komitite napravi prekr{uvwe na javniot red, prekr{uvawe na krivi~niot zakonik i ja zagrozi bezbednosta, stabilnosta i mirot na gra|anite vo naselba Nerezi vleguvaj}i vo nivnite dvorovi i zagrozuvaj}i go i nivniot privaten imot i se razbira deka ovoj nastan vo ova vreme be{e reflektirano negativno na me|uetni~kite odnosi vo zemjata.

Sega organot na upravata odgovorna za vnatre{ni raboti podnesoa barawe za pokrenuvawe na krivi~na postapka za mnogu lica Ismet, Kadiu Ne{at, Ismail [enon, Ru{iti Merhan i Seli Azem, Sulejmani Sabir, Sedat ,Fejzula Ru{at, Ru{iti Mexet, Abeli [aban, Ali Ismaili Re{ad, Ismaili Burhan, Isenov Suad i pokraj ovie prijavi nemame informacii za drugi pokrenati krivi~ni prijavi za grupata naviva~i Komiti koi go iniciraa ova.

Po~ituvani ovaa kazna vo politi~koto op{testvo kaznata e merka koja {to se smeta za neprijatna od strana na dr`avnata vlast nad nekoj poedinec ili pak nekoja grupa ili kako odgovor na napraven prekr{ok kon Krivi~niot zakonik vo dr`avata. Vo ovoj slu~aj imame nefer prednost na grupata koja {to na dobrovolen na~in ima napraveno prekr{uvawe na Krivi~niot zakonik na onie {to bile prinudeni da go napravat ovoj prekr{ok.

I po~ituvana gospo|o minister za vnatre{ni raboti, zo{to se obvinuvaat gra|anite na naselba Nerezi koga se znae deka istite ne gi iniciraa ovie nastani i zo{to nema krivi~na prijava kon stranata koja {to dobrovolno go prekr{i javniot red i mir i predizvika nemir, ja zagrozi bezbednosta i sigurnosta i privatniot imot na gra|anite vo naselba Nerezi. Dokolku ima takvi krivi~ni prijavi kon grupata naviva~i od Komitite toga{ }e ve molam da podnesete informacii za licata kon koi e pokrenata takva postapka. Se razbira deka kaznata nemo`e da bide ista zatoa {to treba da se kazni inicijatorot koj go prekr{uva Krivi~nio zakonik i redot vo ovaa dr`ava. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Gospo|a Flora Kadriu postavi tri prateni~ki pra{awa. Prvoto do pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija, vtorot do ministerot za transport i vrski i tretoto do ministerkata za vnatre{ni raboti.

Po odnos na prvoto pra{awe prateni~kata }e dobie odgovor od pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija gospodinot Gruevski Nikola, povelete.

Nikola Gruevski: Blagodaram na pra{aweto na po~ituvanata prateni~ka.

Sakam da uka`am deka koga se pravi Buxetot nie ne gi delime gra|anite nitu po etni~ka pripadnost, nitu po verska ispovest. Za nas site se gra|ani na Republika Makedonija, site podednakvo gi po~ituvame i site se lu|e pred se. Site imaat svoi problemi, svoi potrebi i se trudime da pomogneme sekade kade {to mo`eme da pomogneme. Zatoa dobro e da ne se delat gra|anite na vakov na~in koga stanuva zbor za Buxetot i da ne se gledaat samo odredeni segmenti za da se dojde do nekoi politi~ki poentrawa, zatoa {to nie ne davame sredstva samo vo kulturata i tamu ne e taka kako {to e ka`ano. I tamu ima dosta investici koi {to se vo predelite kade {to `iveat mnozinstvo Albanci. Me|utoa ne e ni samo kulturata, imame mnogu sredstva {to se davaat vo socijalata, imame mnogu sredstva {to se davaat vo zdravstvoto, imame mnogu sredstva {to se davaat vo infrastrukturata, mnogu sredstva {to se davaat vo obrazovanieto, fakultetite, srednite u~ili{ta, osnovnite u~ili{ta, besplatnite u~ebnici itn. ]e slu{ne podocna prateni~kata vo delot na stanovite za koi {to isto taka postavi pra{awe, za socijalnite stanovi i }e vidi deka ne e ba{ taka kako {to ka`uva. Taka {to zloupotrebata na ~uvstvata kaj razli~nite pripadnici na etni~kite zaednici zaradi politi~ki celi mo`ebi e korisno za nekoi sitni politi~ki poeni, me|utoa e {tetno za sevkupnata klima vo dr`avata, zatoa {to lu|eto ne znaat, slu{aat i }e dobijat vpe~atok deka navistina e taka, a ne e taka. Za mene site se gra|anina Republika Makedonija jas sum premier na site gra|ani i podednakvo se gri`am i se boram da pomognam na sekoj {to }e mo`am, nezavisno dali e Makedonec, dali e Albanec, dali e Tur~in, Srbin, Bo{wak, Vlav, Rom ili bilo koja druga etni~ka zaednica vo Makedonija nezavisno dali e hristijanin, misliman ili od nekoja treta veroispovest.

Taka {to apeliram da ne se koristi Parlamentot za dobivawe na partiski poeni na ne{to {to e mnogu va`no vo Republika Makedonija a toa e me|usebniot respekt, etni~ki, verski, po~ituvaweto, tolerancijata, poma|aweto me|u sebe.

Tradicija na ovie prostori postoi za zaedni~ko `iveewe i taa treba da prodol`i i da ne bide so vakvi podmetnuvawa deka na ednite se dava, na drugite ne se dava. Duri i da se najde nekoj segment vo Buxetot kade {to edni dobivaat pove}e vo odnos na drugi. Ako se pogledne, {to te{ko }e se najde, no duri i da se najde, ako se pogledne celiot Buxet }e se vidi deka toa ne e nitu politika, nitu namera, tuku naprotiv se gleda da se pomogne tamu kade {to e najkriti~no i tamu kade {to navistina e najpotrebno. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot odnosno dali saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Ima zbor gospo|a Flora Kadriu, povelete.

Flora Kadriu: Po~ituvan premier,

Vie ste ekonomist. I, jasno e deka mnogu podobro od mene znaete deka celovremeno, tradicionalno, imame marginalizacija i nepravedna fiskalizacija. No, jas ne velam deka toa zapo~nuva od kaj vas. Toa e vo kontinuitet so decenii.

Moeto pra{awe be{e konkretno, koga vie }e dozvolite, Albanskiot faktor da ima priod kon podgotovkata na buxetot na Republika Makedonija. Cifrite, brojkite, procentite ni gi bodat o~ite. I realnosta e onaa za {to jas govorev. Dokolku gi spomnav site onie finansiski sredstva {to se odvojuvaat za neproduktivni investicii, kapitalni investicii, kako e mo`no, koga imame marginalizacija i nepravedna fiskalizacija tokmu vo pove}e aspekti i toa vo regionalniot i lokalniot razvoj, vo patniot i lokalen, isto taka razvojot, odnosno infrastruktura. Vo socijalnata infrastruktura i sl. koga lu|eto nemaatvoda da pijat, koga lu|eto nemaat kanalizacija i koga govorime za nemo`nost na Albanskiot narod da mo`e da ima avansirawe vo oblasta na obrazovanieto, na kulturata i sli~no. Od site univerziteti, od site finansiski sredstva odvoeni za univerziteti vo [tip, Ohrid, Bitola, Skopje, za Univerzitetot vo Tetovo imame samo 17%. I sega, kako mo`eme da govorime deka jas ne govoram za realnost.

Me|utoa, po~ituvan pretsedatel na Vladata, edno treba da ni bide jasno, deka bez, bez ednakvost ekonomska ne mo`eme da ja postigneme politi~kata ednakvost. I, se razbira, edno treba da ni bide isto taka jasno deka pred brojkite i cifrite i angelite mol~at. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Na dopolnitelnoto prateni~ko pra{awe odgovor }e dobieme od pretsedatelot na Vladata gospodinot Nikola Gruevski, povelete.

Nikola Gruevski: Blagodaram na dopolnitelnoto pra{awe.

Sakam da uka`am deka ne e to~no deka ministrite, zamenicite ministri, funkcionerite vo Vladata koi se od Albanska etni~ka nacionalnost, po nacionalnost Albanci ne se vklu~eni vo buxetskiot proces. Naprotiv, ministerot za finansii pred voop{to da go isprati buxetot vo Vladata pravi sredba so sekoj minister poedine~no, ne zavisno dali e Makedonec, dali e Albanec, Tur~in, Srbin, itn. So sekoj minister poedine~no razgleduva stavka po stavka. Gi razgleduva site potrebi na Ministerstvoto, go ka`uva se vkupniot buxet, razgovara nekolku ~asovi so sekoj minister, vklu~uvaj}i go i potpretsedatelot na Vladata Ademi. Se pravi procenka, potoa se odi na komisisko razgleduvawe vo site komisii na Vladata, kade {to prisustvuvaat site ministri ~lenovi na tie komisii, vklu~itelno i onie od Albanskata etni~ka zaednica, pa duri potoa doa|a na Vlada. Na Vlada ima dolga rasprava vo koja {to site participiraat. Po nekoga{ i na dve sednici, ako edna ne e dovolna i ako imame premnogu to~ki za diskusija, ili ne{to {to treba da se dodiskutira, se odlo`uva za nekolku dena. Vo me|uvreme se vr{at konsultacii, se odi povtorno na Vlada, taka {to koga }e dojde buxetot tuka, kaj vas, toa e dobro izdiskutirano. Pominato niz site filtri, kaj site ministri, visoki funkcioneri vo Vladata, od site participienti vo Vladata, pa duri potoa doa|a. Ne e to~no deka nema dovolno proekti ili deka se obespraveni edni ili drugi.

Zatoa {to mo`ete vo buxetot za slednata godina da vidite deka ima predvideno sredstva i za patot Tetovo-Ja`ince, Tanu{evci-Maline, Tanu{evci-Skopje, za Univerzitetot vo Tetovo e opredelena poseriozna suma, iako e odamna formiran. Ne e sega vo formirawe, kako {to se nekoi drugi univerziteti za koi {to vo faza na formirawe se potrebni pove}e sredstva. Vo kulturata, isto taka ima mnogu proekti.

Rabotite ne se takvi. Edno e partiski da se ispoentira, a druga e realnosta. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Na vtoroto pra{awe odgovor }e dobieme od ministerot za transport i vrski.

Povelete ministre.

Flora Kadriu: Ne dobiv odgovor na dopolnitelnoto pra{awe.

Trajko Veqanoski: Ne mo`e odgovor, spored Delovnikot. Vo odnos na dopolnitelnoto pra{awe dali ste zadovolni ili ne ste ostanuva odgovorot da si go zadr`ite za sebe.

Po odnos na vtoroto pra{awe ministerot za transport i vrski, povelete.

Mile Janakieski: Blagodaram pretsedatele.

Flora Kadriu: Jas imav postaveno pra{awe do zamenikot...

Trajko Veqanoski: Pa za edno pra{awe, eden dava odgovor. Toa e pretsedatel na Vladata na Republika Makedonija, toj odgovara vo ime na Vladata na Republika Makedonija. Ne mo`e dvajca da davaat odgovor za edno pra{awe.

Povelete ministr za transport i vrski.

Mile Janakieski: Pratenik Kadriu, sakam da ve informiram deka socijalnite stanovi voop{to ne se delat i ne se gradat soglasno verska pripadnost. Zna~i, zaedno so Ministerstvoto za trud i socijalna politika i vo sorabotka so Sovetot na Evropa se napraveni kriteriumi vrz baza na koja se odredija lokacii. No isto taka be{e vo predvid zemena mo`nosta za izgradba na takvite stanovi od aspekt na lokacii. Potoa zaedno vo sorabotka so Ministerstvoto za trud i socijalna politika napraveni se kriteriumite vrz baza na koi se delat tie socijalni stanovi i se napravi elektronski sistem za raspredelba na tie stanovi.

Sega taksativno }e ve informiram i Programata e javna kade vo periodot, zna~i ovaa programa e 2009-2011 godina, zna~i, soglasno kreditot {to treba da se zeme od Sovetot na Evropa, istiov proekt treba da zavr{i krajot na 2011 godina.

Zna~i, 102 stana koi {to se ve}e izgradeni se vo \or~e Petrov, potoa ima vo Butel, vo Saraj i vo ^air. Toa e vo Skopje. Potoa vo Bitola, Resen, Demir Hisar, Ohrid, Gevgelija, Prilep, Ki~evo, Makedonski Brod, Makedonska Kamenica, Ko~ani, Berovo, Peh~evo, Vinica, Kumanovo, Kriva Palanka, [tip, Sveti Nikole, Probi{tip, Kavadarci, taa e ve}e vo zavr{na faza, Negotino, Strumica, Tetovo, Gostivar, Debar i Veles. Zna~i, site se ovie op{tini kade {to }e se gradat socijalni stanovi i ovde `iveat vo del od op{tinite ima me{ano etni~ko naselenie. Ili vkupno 1700 stanovi.

Programata e prifatena od Vladata na Republika Makedonija i od Sovetot na Evropa. Za 2010 godina sredstva }e se koristat vo najgolem del od kreditot, no isto taka svoi sredstva }e iskoristi i JP za stopanisuvawe so stanben i deloven prostor.

Vo 2010 godina }e se zapo~ne so izgradba na del od zgradite, no isto taka najgolem del od zgradite }e se proektiraat. Koga }e zavr{at so proektite, istite }e po~nat so izgradba. Zna~i, krajot na 2010 godina, po~etokot na 2011 godina, najgolem del od ovie zgradi }e po~nat so izgradba i se o~ekuva krajot na 2011, po~etokot na 2012 godina celosno da se realizira programata, soglasno i Programata na Vladata {to be{e prezentirana i pred dve godini. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Dali pratenikot e zadovolen od odgovorot, odnosno dali saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe?

Ima zbor gospo|a Flora Kadriu, povelete.

Flora Kadriu: Po~ituvan ministre,

2009 godina, i vie i nie site tuka znaeme kolku stanovi se dadoa socijalni i vo koi gradovi.

Edinstven grad {to e so me{ano naselenie, kako {to velite vie, toa be{e Debar. I od tuka, povtorno se postavuva pra{aweto komu se dodeluvaa tie socijalni stanovi.

Me|utoa, koga vie govorite za 2010 godina, toga{ jas povtorno }e moram ve potsetam deka gospodinot Vladimir Bah~ovanski, direktor na Javnoto stanbeno pretprijatie, javno dava izjava so koja {to tvrdi deka e vo plan izgradba na 492 socijalni stanovi i toa 356 vo Skopje.

Skopje e {irok poim. Ne znaeme kade }e bide izgradeno toa, dali vo Kapi{tec, vo Kisela Voda, ne znaeme kade. Potoa ima 44 vo Gevgelija, 51 vo Berovo i 41 vo Strumica. Ka`ete mi sega kade se onie {to gi spomnavte Kumanovo, Tetovo go spomnavte? Nemame nitu zapo~nato, nitu planirano. A tokmu vo toj del ogromnogo naselenie e Albansko i {to e navistina zagrozeno. Jas istaknav, toa stoi vo samiot Izve{taj na Evropskata komisija deka najgolem broj na zagrozena kategorija od socijalen aspekt se Albancite i deka nivniot broj raste sekojdnevno. Znaete deka vo Kumanovo, so ona {to se slu~i, so voeniot konflikt vo 2001 godina mnogu semejstva ostanaa bez pokriv na glava.

Dali vie vo Vladata postavuvate prioritet kade {to treba da se pravi? No, jas ne dobivam odgovor od albanskite pretstavnici vo Vladata na moite postaveni pra{awa. Za `al. No, do kolku e i onaka kako {to odgovori premierot na moeto prvo pra{awe, toga{ ispa|a deka navistina imame nesposobni ministri od strana na DUI vo vlasta, zatoa {to istite imaat sposobnost da gi ispolnat barawata na gra|anite od albansko etni~ko poteklo, zatoa {to istite gi pretstavuvaat, pa treba da se zalagaat za nivnite interesi. Normalno deka doa|ame do konstatacija, deka imame ogromna imperiornost na DUI i imperiorna pozicija vo Vladata na Republika Makedonija, vo aktuelnata Vlada.

Toa e vistinata, toa e realnosta. Ne mo`eme toa da go smenime, imaj}i predvid deka tokmu kaj site ministri, trgaj}i go penzionerskiot fond, otrgnuvaj}i go tokmu i socijalniot sistem, ostanuvaat samo 6,7% finansiski sredstva od buxetot {to se na raspolagawe na ministrite Albanci vo Vladata na Republika Makedonija. Toa se analizi, napraveni od eksperti od oblasta na ekonomijata.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Ne ste zadovolni od odgovorot, no ne ka`avte dali imate dopolnitelno pra{awe ili nemate dopolnitelno pra{awe?

Nema dopolnitelno prateni~ko pra{awe.

Prodol`uvame ponatamu.

Vo odnos na tretoto pra{awe, odgovor }e dobieme od ministerot za vnatre{ni raboti, povelete.

Gordana Jankuloska: Blagodaram pretsedatele.

Tretoto pra{awe se odnesuva{e na eden slu~aj za {to jas ve}e nekolku pati dadov odgovor pred Sobranieto. Me|utoa, pretpostavuvam deka gospo|ata pratenik Kadriu bila otsutna pa nemala mo`nost da go slu{ne odgovorot. ]e se obidam povtorno da gi prezentiram faktite, posebno zaradi toa {to vo prezentacija na pra{aweto ne pravilno bea prezentirani faktite i ne be{e napraveno jasno razgrani~uvawe okolu celiot slu~aj, celiot predmet, za koj del od predmetot stanuva zbor za krivi~na a za koj prekr{o~na odgovornost.

Koga nekoj se obiduva da zboruva posebno na tema me|u etni~ki odnosi, posebno e va`no da se dr`ime do faktite. Vpro~em, toa jas }e go napravam vo mojot odgovor.

Za konkretniot slu~aj, kade {to ima{e naru{uvawe na javniot red i mir, podneseni se vkupno 8 krivi~ni prijavi i 18 prekr{o~ni prijavi. 8-te krivi~ni prijavi se odnesuvaat na storeno krivi~no delo nasilstvo i glavno se odnesuvaat na lica pripadnici na edna od naviva~kite grupi. Dopolnitelni 18 prekr{o~ni prijavi se podneseni zaradi naru{uvawe na javniot red i mir i predizvikuvawe na op{ta opasnost i seto toa e napraveno po Zakaonot za javen red i mir. Nitu mene, nitu kolegite vo operativniot del, koi postapuvaa po ovoj predmet, navistina ne ni e relevantna etni~kata pripadnost na licata koi go prekr{ile zakonot. Bez razlika gospo|ata pratenik prezentira{e imiwa, za nas toa voop{to ne e podatok vrz osnova na {to se utvrduva somnevaweto za storeno kri~no delo ili storen prekr{ok, zatoa {to zakonite va`at podednakvo za pripadnicite na site etni~ki zaednici.

Kako ponatamu nadle`nite organi, odnosno Obinitelstvoto i ponatamu sudovite }e odlu~uvaat po ovie predmeti, povtorno }e povtoram stanuva zbor za 8 krivi~ni prijavi, glavno protiv pripadnici na edna od naviva~kite grupi i 18 prekr{o~ni prijavi za najrazli~ni prekr{oci spored Zakonot za prekr{oci protiv javen red i mir. Tuka, samo }e ja potsetam javnosta, {to ima{e mo`nost da gi vidi slikite na televiziskite ekrani deka navistina ima{e vozrasni lica koi so sebe nosea ladno oru`je, vozrasni lica koi na zakanuva~ki na~in se odnesuvaa kon mirnite gra|ani i lokalnoto naselenie i duri i kon pripadnicite na policijata. Tokmu zatoa Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, vrz osnova na dokazi, vrz osnova na dokumentirana sostojba gi podnese ovie krivi~ni i prekr{o~ni prijavi. Jas ne bi go prejudicirala nivniot ishod, zatoa {to, za da i bide pojasno na gospo|ata pratenik vinata ja utvrduva sudot. Sudot ja odmeruva kaznata za storeno krivi~no delo ili storen prekr{ok.

Povtorno }e ka`ma posebno koga stanuva zbor za me|uetni~kite odnosi, treba da bideme vnimatelni, da zboruvame isklu~ivo vrz osnova na faktite. A faktite se deka e zatvoren slu~aj, deka po nego e postapeno, slu~ajot e ras~isten vo rok od 24 ~as po vremeto na negovoto slu~uvawe. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Dali pratenikot e zadovolen, odnosno dali saka da postavi dopolnitelno prateni~ko pra{awe?

Ima zbor gospo|ata Kadriu Flora, povelete.

Flora Kadriu: Po~ituvana ministerke,

Tokmu jas govorev so fakti i arugmenti. Ne znam zo{to tolku ve pogodi moeto pra{awe.

Uka`avte na faktot deka ne sum bila tuka. Mo`ebi sum bila na slu`beno patuvawe. Ne znam. No, bez razlika, po barawe na gra|anite jas postavuvam pra{awe do vas, kako odgovorna na toj resor.

Ne sakam da veruvam deka mo`e da postoi diskriminirano zakonodavstvo. Mojata intencija be{e kon faktot deka, dokolku imame globa {to bi bila ista, toga{ se razbira deka }e imame ne fer odnos i prednost na dobrovolni prekr{uva~i na redot. Zatoa {to tokmu taa grupa na naviva~i bea onie koi go naru{ija redot i mirot na gra|anite i navlegoa vo nivnite dvorovi. Toa samite jasno go ka`avte. No drugite, za razlika od onie koi dobrovolno go napravile toj prekr{ok, drugite bea prinudeni da se odbranat sebe si, da si go odbranat svoeto semejstvo, no i nivnite sosedi.

Moeto dopolnitelno pra{awe pretstavuva pred se povtoruvawe na moeto pra{awe. Od vas pobarav pismena informacija za licata protiv koi e pokrenat proces za kr{ewe na samiot red i mir. Onie {to gi pro~itav bea tokmu 18 koi storile prekr{ok. Jas istaknav deka od istite se bara da se proglasat kako vinovni i istite da naplatat kazna. E, pa, da bide{ i napadnat vo tvojot dvor i da pla}a{a kazna ne znam kolku e logi~no.

Od tuka proizleguva moeto pra{awe vo odnos na toa {to se prezema kon drugata strana. Najmalku bi sakala da govoram za naru{uvawe na etni~ki odnosi ili pak za delba na etni~ka baza. Me|utoa, realnosta e takva i govoram za realnosta. Realnosta ne treba da ne boli. Tuku nie treba, kako odgovorni vo dr`avata da prezememe se da gi nadmineme ovie negativni slu~uvawa {to za `al se slu~uvaat vo na{eto op{testvo.