Tudi Hugo Aust V svojem pregledu polja raziskav realizma V literaturi z naslovom Literatur des Realismus: 3

Slike

1 Ženski spol nastopa tukaj zaradi slovničnih spolov samostalnikov v nemščini, pa tudi v prid podobe.

2 Truffaldino je glavna oseba iz Goldonijeve komedije Sluga dveh gospodarjev (Il servitore di due padroni, 1745), poznane kasneje tudi pod naslovom Arlecchino servitore di due padroni – Truffaldino temelji na tipu premetenega služabnika Harlekina iz commedie dell'arte. (Op. A. V.)

3 Družbeno-zgodovinsko določenost situacije mora danes nujno nadgraditi še kategorija geografske pozicije. Razlog za to je neskladje med teorijami zahodne družbe, npr. s kategorijami družbenih razredov zahodne kapitalistične družbe, ter pojavi kolonialnih heterogenih mešanic zahodnih družbenih sistemov razredov ter obstoječih predkolonialnih (in vzporednih kolonialnemu) sistemov, ki jih tovrstni pogled ne more zaobjeti in ki sklepajo heterogene pakte s kolonialnimi strukturami (primer je povezava razreda kapitalistov z aristokracijo v Indiji), kot jo opisuje Gayatri Chakravorty Spivak. Nasploh se zdi, da kolonializem in njegove posledice predstavljajo največji izziv sodobnemu mišljenju.

4 Bahtin v spisih Beseda v romanu (1934-35), Iz predzgodovine romaneskne besede (1940) in Ep in roman: Metodologija preučevanja romana (1941 uporablja posebno izrazje: »raznojezičje«, ki nosi s sabo pojav nerazumevanja različnih jezikov, »družbeno raznoličje govorov« (heteroglosija) znotraj enega jezika, ki je potemtakem razslojen, in »individualno raznoglasje« kot individualne izjave znotraj posameznih govorov, slojev družbenega raznoličja.

5 Avtor sam se – kot teoretik – sicer označuje za komparativista, vendar v pomenu, ki ga bo na ravni odnosov med humanistiko, t. i. trdimi znanostmi in umetnostjo samo raziskoval mednarodni komparativistični kolokvij v Lipici leta 2011.

6 Znaki sprememb se kažejo tako v akademskem svetu kot v publicistiki.

7 Zaradi problema literature v večpredstavnostnem okolju se besedilo manj ukvarja s pojmom literarnosti v smislu specifične lastnosti umetniške rabe jezika v nasprotju z neumetniškimi besedili. Zaradi perečih vprašanj razmerij med likovnim, zvočnim in besednim izrazom v novomedijski umetnosti pomembna vprašanja o jakobsonovski literarnosti niso obravnavana. Marko Juvan v razpravi Vprašanje o literarnosti ugotavlja, da je »literatura […] slovstvo umetnosti kot posebnega družbenega področja ter [da je s tem] stopila v sistemsko opozicijo z drugimi slovstvi – nabožnim, političnim […] njena differentia specifica [je] vpeljana predvsem prek njene družbene vloge.« (Juvan, Vezi besedila 28) Dodati je treba, da Juvan pravzaprav obrača razmerje med »najbližjim rodom« in »posebno različnostjo« besedne umetnosti iz Očrta literarne teorije (1983) Janka Kosa, kjer je differentia specifica besednost izraza – npr. v nasprotju z zvočnostjo in ritmičnostjo izraza v glasbi –, genus proximum, ki mu besedna umetnost pripada, pa je celota vseh umetnosti. Za to besedilo je pomembna predvsem besednost kot delna ali prevladujoča lastnost nekaterih novomedijskih umetnin, ki pogosto nastopajo v prepletu najrazličnejših izraznih medijev, denimo kot instalacije v okvirih razstav likovne in konceptualne umetnosti.

8 Ker je raziskovanje realizma področje, ki ga en raziskovalec tako rekoč ne more obvladati, je treba uvodoma našteti raziskovalna podpodročja, ki se jim to besedilo ne bo posvečalo, so pa seveda pomembna za razumevanje osrednje teme. Besedilo ne bo skušalo sistematično predstaviti množice različnih pojavov in razmerij med njimi, ki so povezani s t. i. »zgodovinskim realizmom« 19. stoletja: socialistični realizem (20. stoletja), katoliški realizem, različni uveljavljeni neorealizmi iz obdobja po drugi svetovni vojni (italijanski, nemški, »faktografski roman« v Združenih državah) ter sodobnejši »realizmi« v literaturi, od katerih nekateri že nosijo to oznako (magični realizem Latinske Amerike, pa tudi Afrike …). Raziskovanje ne bo posvečeno vidikom literarne produkcije (npr. trivalne literature), recepcije (npr. spreminjanju kanona) in programatike. Možni pristop so sociološki vidiki (prim. pojem meščanskega realizma Fritza Maritnija) in nacionalni in geopolitični vidiki (realizem v Franciji, Angliji, Rusiji; realizem v nemškem jeziku, za katerega je treba upoštevati posebno zgodovino Švice (Keller), realizem v Avstriji, zgodovino Reichsgründung, ko se Nemčija šele združi itd.). Ena smer raziskovanj realizma izhaja iz političnozgodovinskih dogodkov (revolucije po Evropi: Nachmärz, Gründerzeit, nasprotje s politično literaturo predmarčevske dobe v nemških deželah; viktorijanska doba …). Posebno področje so raziskave žanrov, v katerih je realistična literatura nastajala (roman, drama in gledališče, problem poezije …). Posebno podpoglavje bo posvečeno problematiki tipološke določitve realizma, vendar pa razprava vztraja pri zgodovinsko zamejenem pojmu. V okvirih pregleda povezav realizma z marksizmom bodo opredeljeni pojmi, kot so socialistični realizem, socialni realizem, kritični realizem. Objektivni realizem bo omenjen v kontekstu pregleda pojmov, ki so sorodni pomenskemu jedru relacije posnemanja. Besedilo se ne bo posvetilo problemu psihološkega realizma.

9 Pri nas npr. Anton Mahnič (Kos, Literarne tipologije 85).

10 Navezujoč se na gnoseologijo oz. epistemologijo (raba izraza v anglosaških deželah, v francoski rabi se epistemologija nanaša na teorijo znanosti).

11 T-kriterij (definicija/merilo resnice Tarskega, tudi T-merilo), ki se nanaša na opredelitev metajezikovnega predikata stavkov »je resničen« v semantiki Alfreda Tarskega (1901–1983). »Za stavek p iz →predmetnega jezika (jezika-objekta) velja: Stavek »p« je resničen, če in samo če je p« (Ule 86-7). Na desni stoji prevod stavka iz predmetnega jezika v opisni jezik (metajezik). Kurzive v izvirniku.

12 Posebno vprašanje je posnemanje zunajglasbenega (pomemben vidik diskurzov o glasbi od 16. do 18. stoletja pod vplivom teorije mimesis), npr. kot tonsko slikanje. Norman Cazden v razpravi Towards a Theory of Realism in Music (1952) razpravlja o treh konceptih: naturalizem (imitacija zvokov iz narave), piktorializem (glasbena reprezentacija nezvočnih fenomenov, ki jih je mogoče razumeti zgolj skozi intervencijo miselnega procesa) in realizem (celota referenc na človeško izkustvo kot jih utelešajo vsi formalni elementi glasbene umetnosti) (Frank 55).

13 O zgodnjih pojavljanjih izraza v Franciji do 1840 govori mdr. razprava Elberta B. O. Borgerhoffa Réalisme and Kindred Words: Their use as Terms of Literary Criticism in the First Half of the Nineteenth Century (1938).

14 (Kos, Literarne tipologije 80-5; Kos, Primerjalna 200-1)

15 Pred tem in vzporedno je pri nas deloval tudi vpliv prav tako normativnopraktične poetike Ericha Kleinpaula Poetik (Die Lehre von der deutschen Dichtkunst) iz leta 1848, ki je doživela številne ponatise, vendar pa ni uporabljala izraza realizem (Kos, Literarne tipologije 48).

16 Konec osemdesetih let 19. stoletja razpravljajo o pojmih Josip Stritar, Fran Celestin in Anton Mahnič, od katerih se slednji naveže na katoliški pomen besede realizem (Kos, Literarne tipologije 84-5).

17 Philosophische untersuchungen (Philosophical Investigations), št. paragrafa. »[…] denk nicht, sondern schau!«