Študijska poročila erasmus študentov medicinske fakultete univerze V ljubljani za študijsko leto 2013/2014


FRANCIJA – CLAUDE BERNARD UNIVERSITY, LYON (Tereza Urdih)



Yüklə 358,45 Kb.
səhifə12/24
tarix23.09.2017
ölçüsü358,45 Kb.
#1222
1   ...   8   9   10   11   12   13   14   15   ...   24

FRANCIJA – CLAUDE BERNARD UNIVERSITY, LYON (Tereza Urdih)

Odločiti se, kam oditi na Erasmus izmenjavo, ob tako bogati izbiri in možnostih, res ni bilo enostavno. Na koncu je moje zanimanje pritegnila Francija, v želji po izboljšanju svojega znanja francoščine in spoznavanju tamkajšnjega univerzitetnega in zdravstvenega sistema ter nenazadnje (do)živeti francoski način življenja sem svoje 6. leto študija preživela v Lyonu. Če lahko v eni besedni zvezi orišem Lyon – izposodila si bom frazo iz Lonely Planeta - top choice! 

Sloves francoske birokracije vsekakor drži. Mene pa je doletela še vrsta zapletov, saj pred začetkom izmenjave nisem prejela maila z navodili in zahtevanimi dokumenti, tako da je bila dobrodošlica nekoliko bolj stresna. Zato le pazite in pripravite cepilno knjižico, serologijo za HBV, kopije osebnih dokumentov, fotografije, evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, preveden rojstni list (za koristiti štipendijo CAF) ipd. Ob prihodu je potrebno skleniti tudi posebno zavarovanje in odpreti bančni račun. Na fakulteti so prijazni francoski študentje, ki razložijo kam iti in kako urediti manjkajoče dokumente. Šele ob uspešnem vpisu, velikem olajšanju torej, pa je mogoče urediti še preostalo. Študij se v Franciji prične s 15. septembrom, priporočljivo je priti kakšen teden prej in tako pričeti z vajami pravočasno.

Študentska organizacija CROUS ponuja različne namestitve in študentske domove – na voljo so enoposteljne sobe, sobe z vgrajeno kopalnico ali studiji (garsonjere). Odločila sem se za bivanje v domu in šele ob prihodu ugotovila, da so mi dodelili navadno sobo (z umivalnikom in hladilnikom). Kopalnica in skromno opremljena kuhinja, v kateri je umivalnik in kuhalne plošče ter mikrovalovna pečica, sta skupni. V sobi razen opreme ni ničesar, tako da si je potrebno priskrbeti posteljnino (najameš lahko v domu za 10€) in vso kuhinjsko posodo. Na spletnih omrežjih ne primanjkuje oglasov, kjer študentje podarjajo ali prodajajo opremo, kar je zelo priročno. Internet v domu ni med najhitrejšimi in dostop do nekaterih spletnih strani je omejen, a to naj bi se z naslednjim letom spremenilo. Bivanje v domu se je izkazalo za prijetno, v njem je veliko študentov, praktično iz vsega sveta, v kampusu so še pralnice, razni skupni prostori, kot na primer telovadnica, glasbena učilnica, kuhinja, atelje. Bivala sem v rezidenci Andre Allix, ki jo je večina študentov ocenila kot najprimernejšo – sobe so prenovljene, okoliš je miren in zelen, možnosti za druženje in spoznavanje je veliko, pripravljenih je tudi nemalo delavnic. Resda je na hribu in precej oddaljena od fakultete, je pa bliže centru kot nekateri drugi domovi in 20 minut peš od starega dela mesta. Cenovno so študentski domovi bolj ugodni od najemniških sob, katerih cene se gibljejo med 350-500€ in jih je zaradi velikega povpraševanja precej težje najti. Za bivanje v domu je potrebno skleniti tudi posebno zavarovanje sobe.

Lyon ima odlično urejen potniški promet, s študentskim abonmajem TCL lahko uporabljate podzemno železnico, tramvaj, avtobus in vzpenjačo za 28€ mesečno. Dodatnih 15€ se odšteje za letno naročnino na VeloV, varianto BicikeLj-a. Iz Lyona leti EasyJet, za izlete je na voljo hitri vlak TGV in njegove cenejše različice (Ouigo). Nižjo tarifo kart omogoča nakup kartice 12/25, s katero lahko eno leto koristite popust.

Nepogrešljivo francosko telefonsko številko (in naročnino) je najlažje in najceneje naročiti prek spleta (SFR za 12€/mesec, free.fr), kjer koristite neomejene klice na stacionarne številke v Evropi in neomejene klice in smsje v francosko omrežje.

Odprtje bančnega računa olajša mnogo stvari! Pri nekaterih bankah tudi podarijo neko vsoto ob sklenitvi pogodbe, o tem se splača še malo povprašati. Pa hecno je, kako pogosto tukaj uporabljajo čeke.

V Franciji bonov za prehrano seveda ni, obstajajo pa CROUS menze, ki so na voljo na vseh fakultetah in v rezidencah, prav tako imajo menze tudi v bolnicah (prve so dostopne s študentsko kartico, na katero se naloži denar, zadnje pa s posebno kartico, ki jo podelijo ob vpisu).

CAF štipendija (socialna pomoč) je dostopna vsem študentom in omogoča mesečno izplačilo, ki variira glede na lanske prihodke in ostale štipendije, ki jih prejemaš. A se mi zdi, da smo vsi Erasmovci prejeli približno isti znesek, okoli 36€. Za delo v bolnici Erasmus študentje nismo plačani.

Opravljala sem le klinične vaje v programu 6. letnika, zato predavanj nisem imela, temveč le sklope 6-tedenskih vaj na različnih oddelkih v različnih bolnicah. Začela sem s kirurgijo, najprej kardiovaskularno, nato plastično. Slednja mi je bila še posebno všeč, veliko sem asistirala in sodelovala pri operacijah, videla različne tehnike in posege, od estetskih do rekonstrukcij in zdravljenj opeklin. Pa spoznala sem tudi drugi vidik kirurgije, torej paciente pred, med operacijo ter po njej. Naslednji trije sklopi so bili v okviru interne medicine, izbrala sem torej interno medicino, ki je v Franciji samostojni oddelek, nefrologijo in endokrinologijo. Vaje sem morala po interni zamenjati, kar je mednarodni koordinator, M. Langlois predstavil kot problem, vendar se je za vse našla rešitev in prosto mesto zame. Velja namreč, da lahko en oddelek sprejme največ enega erasmus študenta, zato si tudi na vajah obkrožen le s francoskimi študenti. Ti so prijazni in pripravljeni pomagati, razložiti in pokazati. Sprva je bilo težko slediti raportu, na listih sem znala prebrati le imena pacientov, ostalo so bile vse kratice. Francozi jih obožujejo in posebno radi ustvarjajo svoje izraze. Vaje sem običajno pričela okoli 8.30, trajale so pa do 16-18h popoldne. Paciente se je sprejemalo popoldne, potrebno je bilo opraviti anamnezo, status bolnika, narediti ekg, predvideti preiskave in zdravljenje. Po končanem pregledu je bilo treba vse natipkati in vstaviti v elektronski dosje ter se o primeru pogovoriti z zdravnikom. Nato smo paciente preko tedna spremljali. Zjutraj sem torej opravljala vizito »svojih« pacientov, jih pregledala in dopolnila dosje ter jim preko tedna sledila. Študentje smo se priključili tudi vizitam zdravnikom, jih spremljali enkrat tedensko v ambulantah, sledili smo specializantom in asistirali pri posegih – ti so na nek način bili tudi naši mentorji, usmerjali so nas, nam razjasnili, postavljali naloge. Tukaj študentje že v času študija izvedejo mnogo posegov: lumbalne punkcije, aspiracije kostnega mozga, ultrazvok, cepljenja,… In so v praktičnem znanju dobro podkovani, tudi vaj imajo v primerjavi z našim sistemom, več. Nekoliko drugače so potekale vaje endokrinologije, kjer sem bila v »hopital du jour«, pacienti so torej bili sprejeti in odpuščeni iz oddelka isti dan. Po opravljenih preiskavah smo jih študentje pregledali, spisali anamnezo in status ter znova prisostvovali pregledu pri specialistu. Pri delu sem bila kmalu utečena in samostojna. Tukaj so bili pomembni tudi preventivni programi in izobraževanje bolnikov, pri katerih smo sodelovali tudi študentje.

Družinske medicine ni bilo mogoče opravljati, zato sem se odločila, kljub temu da sem vaje v 5. letniku že opravila, za kroženje na pediatriji oz. neonatologiji. To so bile moje zadnje vaje, izredno zanimive in poučne, tako reanimacija kot intenzivna nega. Opravila sem veliko pregledov dojenčkov, jih cepila, tudi umila in hranila, posnela ultrazvoke velike mečave, predpisovala mleko in zdravila, predstavila primere na raportu. Deležni smo bili tudi predavanj in ambulantnega dela.

Glede na to, da sem opravljala le vaje, nisem imela počitnic med letom (bile so v času predavanj). Koristi se lahko 10 prostih dni, največ 4 na sklop vaj. Priznam, da sem si konec maja, po končanem stažu, kar malce oddahnila. Sicer pa je že znano, da je študij medicine v Franciji posebno naporen in zahteva veliko časa, pa tudi študentje so zelo zagreti. Ni primanjkovalo stresnih situacij in novih izzivov, a vsemu sem bila kos in postala bolj suverena. Dobila sem zelo pozitiven vtis o zdravstvenem sistemu, sploh pa o osebju – od profesorjev, asistentov, specializantov, do sester, pa tudi bolnikov! Pokazali so zanimanje zame, mi bili na razpolago, z nasmeškom na obrazu, od njih sem se veliko naučila, ne le tehničnega znanja, tudi potrpljenja in podobe prave, celostne vloge zdravnika.

Nikoli ga ne bi bilo dovolj, da bi lahko uživali vse, kar mesto ponuja! Že v času rimskega imperija mogočna zahodna prestolnica, kamniti ostanki aren in amfiteatrov, staro mestno jedro s tlakovanimi ulicami in mističnimi skritimi podhodi – trabouli, katedrala Fourviere, umetniško navdihnjen Croix Rousse, po kruhu in vsem dobrem dišeče ulice, Bouchon Lyonnais, pikniki na Berges du Rhone, Fete de la lumiere, neskončno razglednih točk, kavarnic in butikov, pekarnic, gledališč in razstav, pa muzejev in koncertov ter zanimivih, prijaznih ljudi. Je tudi mesto bratov Lumiere, Malega Princa in francoske kulinarike. Vina in sira. Lyon ponuja številne festivale in kulturne dogodke ter vsakič preseneti s še neodkritimi kotički in ponuja možnost vsakodnevnega raziskovanja. In seveda razkrivanje francoskih mitov in stereotipov.



  1. Yüklə 358,45 Kb.

    Dostları ilə paylaş:
1   ...   8   9   10   11   12   13   14   15   ...   24




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə