FRANCIJA - UNIVERSITÉ BORDEAUX SEGALEN, BORDEAUX (Nejc Pavšič) PRAKSA
Erasmus prakso (stage libre) sem od maja do avgusta 2014 opravljal na oddelku za bolezni srčnih zaklopk v bolnišnici Haut-Leveque, Bordeaux, pod vodstvom prof. Roudauta. Študijsko prakso v Bordeauxu je zelo preprosto pridobiti, ni se namreč potrebno ukvarjati s pisanjem prošenj neznanim profesorjem, saj prošnjo preprosto nasloviš na njihovo mednarodno pisarno (vsi podatki so na spletni strani njihove univerze). Želje o izbranem oddelku poskušajo upoštevati, a so po razvrstivi na oddelek zelo malo fleksibilni. Najcenejša opcija letov do Bordeauxa je nizkocenovni letalski prevoznik Volotea, ki dvakrat tedensko leti iz Benetk. Svojevrsten šok in podvig predstavlja ukvarjanje s francosko birokracijo, ki je še hujša od naše. Ravno zaradi teh birokratskih težav s punco nisva dobila mesta v študentskem domu in si zato na koncu sobo poiskala kar sama. Cene privatnih sob/stanovanj so približno enake študentskim sobam (300e/mesec) in večina erasmus študentov živi v privat nastanitvah. Priporočam, da si že doma uredite vse dokumente za francosko štipendijo CAF (npr. rojstni list v francoščini), ki vam lahko kot tujemu študentu sofinancira nastanitev (približno 140 evrov/mesec).
Pred odhodom v Francijo si vsaj malo poglejte francosko medicinsko terminologijo. Njihovi izrazi so čisto drugačni kot povsod drugje v svetu, poleg tega pa uporabljajo ogromno (res ogromno!!) kratic, ki ti prvih nekaj tednov res otežujejo sledenje delu na oddelku. Izraze se najlaže naučite preko njihovih knjig o propedevtiki (semiologie). Prav tako je odlična popotnica tečaj medicinske francoščine, ki od letos poteka na faksu. V bolnišnici nihče ne govori angleško, niti zdravniki ne, zato je znanje francoščine res obvezno. Se pa da tukaj tudi malo manjše znanje francoščine hitro nadoknaditi, saj ti drugega kot govoriti francosko res ne preostane.
Bolnišnica Haut-Leveque je glavni kardiološki in kardio-kirurški center mesta in okolice. Nahaja se izven mesta, za obvoznico. Avtobusna povezava je dokaj slaba, obstaja le bus št. 24, ki te iz centra tja pripelje v okoli 40 min. Samo delo na oddelku se ni preveč razlikovalo od našega. Vsak študent skrbi za lastne bolnike, število le teh je odvisno od števila študentov. V poletnih mesecih je zaradi počitnic študentov manj in tako dela več, vsak študent ima lahko tako tudi po 8 bolnikov. Bolnike pregleduješ, spremljaš, opravljaš osnovne preiskave (ogromno EKGjev, odvzemi krvi za plinsko analizo,…) in slediš vsakodnevnemu dogajanju z izvidi raznoraznih preiskav skupaj s specializantom (intern). Kako dobro se boš imel na praksi je zelo odvisno od internistov, saj si z njimi največ v stiku. Dvakrat na teden smo imeli velike vizite s profesorjem ali chef de clinique (desna roka profesorja), na katerih smo o bolnikih poročali in diskutirali. Poročanje na vizitah je odvisno od oddelka, na večini drugih oddelkov tega šudenti niso počeli. Bolniki se zelo hitro menjajo, tako da sem na praksi spoznal ogromno različne srčne patologije. Praktičnega dela na tem oddelku ni bilo veliko, lahko pa na drugih oddelkih narediš kakšno stvar, ki jo pri nas kot student ne moreš (lumbalna punkcija, aspiracija kostnega mozga).
Delo študenta se konča okoli 13h-14h, tako da je že med tednom veliko časa, ki ga lahko izkoristiš za oglede mesta in okolice. Bordeaux je zelo lepo mesto, ki vas bo vsekakor navdušilo. Največ se v mestu dogaja prav poleti, sploh konec junija, ko v mestu poteka slavni praznik vina (Fete le vin). Celotna regija je poznana po vinu, tako da ogledov vinskih kleti z degustacijami ne manjka. Do obale, ki je znana po zelo dobrih plažah za surfanje na valovih (Lacanau) in po največji peščeni sipini v Evropi (Dune de Pilat), je 50 km oz. 2h z avtobusom. Sta pa v mestu dve jezeri, kjer se da v poletnih mesecih prijetno osvežit. Erasmus prakso v Bordeaux-u priporočam vsem, ki bi radi izkoristili prijetno s koristnim!
FRANCIJA – UNIVERSITE RENE DESCARTES, PARIS (Sara Boštjančič)
Že dolgo sem si želela spoznati različne kulture, drugačen način študiranja in nov, samostojnejši način življenja, zato sem se odločila 4. letnik medicine opravljati v tujini. Pomembna želja je bila izboljšati znanje francoščine iz gimnazije, zato je bila izmenjava Erazmus v Franciji takojšnja izbira. Ker je obveznosti v tujini laže opraviti, če si več časa tam, poleg tega pa se tudi dobro naučiti jezik in se vključiti v okolje, sem se prijavila za celo šolsko leto. Ta odločitev se mi zdi sedaj še boljša, saj sem se v drugi polovici počutila res kot doma, utrdila sem vezi z novimi prijatelji in osvojila način študentskega dela.
Na začetku, ko sem se prijavljala na izmenjavo, je bilo veliko stvari, predvsem o programu študija v tujini, nejasnih. Zelo pomembno je čimprej stopiti v kontakt z mednarodno pisarno v tujini. Sama sem jih direktno povprašala o predmetih, ki jih lahko opravljam pri njih, koliko kreditnih točk so vredni in kakšna je vsebina predmetov. Te informacije so na internetu navadno dobro skrite, jezik pa je še dodatna ovira. Nato sem vsebino vsakega predmeta predstavila dotičnemu profesorju v Ljubljani in tako pridobila dovoljenja za opravljanje vaj, predavanj in izpita v tujini. Hkrati sem urejala vse druge potrebne dokumente; application form, learning agreement, prijava za študentski dom, za štipendijo.
Novica, da sem sprejeta na pariško univerzo Descartes me je izredno razveselila. Takoj sem začela obnavljati svoje znanje francoščine, ki se je v treh letih od gimnazije ohladilo, pa že prej ni bilo preveč dobro. Nujno je imeti potrdilo o vsaj B2 stopnji znanja, tako da sem ob prihodu opravila TCF izpit. Poleg tega sem začela iskati prenočišče. Takoj sem ugotovila, da soba v Parizu povprečno stane 400€/mesec. Ceneje pride bivanje z več študenti v apartmaju, vendar je težko najti sostanovalce kar po internetu, apartmaji pa so navadno majhne zastarele luknje. Druga možnost so študentski domovi, ki so pod okriljem organizacije CROUS. Na srečo mi je fakulteta ponudila možnost bivanja v Cite Internationale, za katerega mislim, da je najboljša izbira za tujega študenta. Gre za naselje študentskih domov v stilu ameriškega campusa s parkom in športnimi objekti. Preko celega leta se tam odvija nešteto dogodkov, od koncertov, tečajev plesa, gledališča, zabav, športa.
Ker sem predvidela, da bo ob prihodu v Pariz za urediti še kar precej stvari, sem se tja odpravila en mesec prej, septembra. Organizirali so odličen 14-dnevni tečaj francoščine, kjer sem spoznala mnogo novih prijateljev, francosko kulturo in malo manj znane skrivnosti Pariza. Francozi so se izkazali za neverjetne pristaše administrativnega dela; za čisto vsako stvar obstaja zelo pomembno potrdilo, zato sem precejšen del Pariza spoznala med iskanjem različnih uradov.
Vaje, predavanja in izpite sem vse organizirala s prijazno Erazmus koordinatorko na fakulteti. V Franciji imajo študenti letnik razdeljen na 3 semestre (in poleten semester, ki se tujih študentov ne tiče). Vsako tromesečje opravljajo vaje iz enega predmeta, ki si ga izberejo vnaprej. Tako imenovani staž je pravzaprav skoraj služba, prisotnost je obvezna vsako dopoldne, tudi nekaj dežurstev ponoči, vendar ti za to dajo plačilo (okoli 170€/mesec), poleg tega pa je študent pomočnik zdravnika, ki mu zaupa mnogo pomembnih nalog (na primer jemanje arterijske krvi, pisanje anamnez v dosje, asistiranje pri operacijah). Ker je veliko dela z bolnikom, je pomembno poznavanje francoskih medicinskih izrazov. Pri tem zelo pomaga sledeča stran, medicinski slovarček skoraj vseh evropskih jezikov za tuje študente: http://medine2.com/public/medinelingua.html Popoldne potekajo predavanja in seminarji, ki temeljijo na diskusiji kliničnega primera. Na tem je osnovan tudi izpit; esejska vprašanja, ki se navezujejo na klinični primer. V posamezen sklop (fr. pôle) je združenih več predmetov, vendar je za tuje študente možno pisanje samo enega od predmetov, lahko pa sem izbirala med predmeti od 2. do 6. letnika. Prav tako je tujim študentom omogočeno opravljanje popoldanskih vaj, saj imamo pri nas vaje iz vsakega predmeta, v Franciji pa staž samo iz enega predmeta na trimester. Glede tega menim, da je študij pri nas zelo dobro organiziran, čeprav verjetno ni toliko poudarka na praktičnem znanju.
V tem pogledu je bilo eno leto dela v francoskih bolnišnicah zame izjemno pomembna izkušnja. Pridobila sem mnogo kontaktov, ne samo študentskih, temveč tudi zdravniških, ki mi bodo koristili v prihodnosti. Naučila sem se znajti v tujem okolju, ki je prav kmalu postalo zelo domače, prijatelji iz celega sveta pa druga družina. Tudi francoščina skoraj ni več tuj, temveč bolj drugi jezik. Že v prvem tednu so Francozi spodbili stereotip arogance s svojo izjemno prijetnostjo, vljudnostjo in željo pomagati. Ohranili pa so stereotip elegance, prefinjenega okusa in odlične hrane (ne vem, če bom sploh lahko še kdaj jedla slovenske rogljičke). Spoznavanje različnih svetovnih kultur mi je izredno razširilo obzorja in leto v Parizu je postalo najpomembnješe v mojem življenju.
Dostları ilə paylaş: |
