Študijska poročila erasmus študentov medicinske fakultete univerze V ljubljani za študijsko leto 2013/2014

ŠPANIJA – UNIVERSIDAD DE MÁLAGA, MÁLAGA (Saša Kuzmanović)

V Malago sem prispel 15. 1. 2014 in prva 2 tedna bival pri domačinih, ter takoj pričel s iskanjem stanovanja. Poiskati stanovanje je dokaj enostavno, saj so oglasi prilepljeni po celem mestu, jezikovni šoli, študenti sami iščejo sostanovalce, seveda je trenutno najbolj aktualen facebook, kjer so tudi ažurne objave. Obstaja tudi agencija, ki pomaga pri iskanju stanovanja in te vodi na oglede. Seveda je to, kako hitro boš našel stanovanje, odvisno tudi od tvojih potreb oziroma želja (cena, lokacija, oprema, internet, itd.), ampak načeloma ni prevelikih problemov. V centru mesta Plaza de la Merced so cene od 200- 270€ na mesec; na obrobju oziroma pol ure peš od centra pa so cene tudi po 150€/mesec. Veliko se da tudi dogovoriti z lastniki, ki so vajeni erasmus študentov.

4. 2. smo imeli sestanek za Erasmus študente, kjer nam je mednarodna koordinatorica Univerze v Málagi predstavila vse potrebne postopke za vpis na univerzo in fakulteto ter dodala cel kup podatkov in nasvetov, ki ti močno olajšajo začetke življenja v tujem mestu. Gospa je zelo potrpežljiva in prijazna je pa malo težje stopiti v kontakt z njo. Naslednji teden sem začel z jezikovno šolo, kjer te glede na predhodno znanje razporedijo v skupine velike približno 15 študentov. Tečaj obsega 68 ur in je zelo dober, tako da absolutno vsakemu študentu, ki se odpravlja na izmenjavo priporočam, da pride mesec prej in se udeleži tečaja, ki stane cca 60€. Začel sem tudi s postopki vpisa na fakulteto. Prvi korak je stopiti v kontakt s svojim koordinatorjem, s katerim komuniciraš že od doma, ko urejaš vso potrebno dokumentacijo za izmenjavo. Cel postopek je bil izpeljan izredno gladko, koordinator je izjemno prijazen in ustrežljiv ter se potrudi ob vsaki morebitni nevšečnosti, da se jo čimprej razreši.

Najprej sem opravljal vaje iz kirurgije. Vaje so, kar se mene tiče, zelo dobro organizirane. Sam sem npr. prisostvoval operacijam, bil na oddelku za postoperacijsko nego, v ambulanti za konzultacije pred in po kirurških posegih ter v ambulanti za urologijo. Vsak študent dobi ovojnico z evaluacijskim listom, ki mu jo mentor po koncu periode izpolni in odda na katedro, ter knjigo, kamor vsak dan sproti vpisuješ klinične primere, ki si jih videl. V knjigo ti mentor tudi daje podpise za vsak izmed postopkov in primerov, ki jim v času vaj nujno moraš prisostvovati. Po koncu vaj se knjigo odda na katedro v evaluacijo, vendar jo po

evaluaciji prejmeš nazaj. Vsak petek potekajo tudi seminarji, kjer študentje pripravijo poročilo o kakšnem primeru, ki so ga videli in potem se o tem primeru diskutira. Po opravljenih vajah iz kirurgije so sledile vaje iz interne medicine. Te se opravljajo v treh periodah po 12 dni in na različnih oddelkih. Moja prva perioda je potekala na oddelku za pulmologijo, kjer je delo večinoma potekalo na ambulantnem nivoju, bil pa sem tudi na bolnišničnem oddelku. Naslednje obdobje sem preživel na oddelku za kardiologijo, kjer sem sodeloval v ambulanti, na oddelku, v kardiološki intenzivni negi ter prisostvoval invazivnim kardiološkim preiskavam. Zadnji del vaj pa sem opravil na gastroenterologiji, večinoma na oddelku, vmes pa sem kdaj prisostvoval endoskopskim preiskavam. Na vajah sem spremljal paciente od sprejema pa do odpustitve, udeleževal sem se kliničnih seminarjev, prav tako pa prisostvoval seminarjem na fakulteti, ki so bili sestavljeni iz dveh delov in sicer opis kakšnega medicinskega postopka (vstavitev urinskega katetra, lumbarna punkcija, vstavitev nazogastrične sonde, itd.) in vadba na modelih ter v drugem delu klinični primeri.

Kot je mogoče predvidevati je bila največja težava nepoznavanje jezika. Poleg tega se v Andaluziji govori zelo hitro in z veliko nepravilnostmi oziroma odstopanji od klasične španščine. Ampak kljub temu, da je bilo moje predznanje praktično nično, in da redko kateri Španec govori angleško, prevelikih problemov pravzaprav nisem imel. Osnov sem se naučil v jezikovni šoli, za medicinsko izrazoslovje pa sem se sproti učil v ambulantah in od zdravnikov ter študentov.

Po končanih vajah sem pridobil potrebna potrdila predstojnikov kateder na katerih sem opravljal vaje ter mednarodnega koordinatorja medicinske fakultete ter dvignil potrdilo o prihodu/odhodu v mednarodni pisarni univerze in s tem uspešno zaključil svojo izmenjavo v Malagi.

38. ŠPANIJA - UNIVERSIDAD DE SALAMANCA, SALAMANCA (Lena Šorli)

V Salamanco sem prispela 7. septembra, letela sem iz Benetk v Madrid z Alitalio (let z Ryanairom so nedolgo nazaj ukinili, tako da pot v Salamanco ni tista klasična »poceni Španija«). Iz letališča nato vozi direktni avtobus za Salamanco, za katerega je karte najbolje kupiti že prej na spletu, sicer se zna na letališču zaplesti z iskanjem prodajnega mesta kot se je seveda pri meni. No zaradi napačnih navodil zaposlenih na letališču sem ga iskala ravno dovolj dolgo, da so ga zaprli in sem na koncu morala v center Madrida in od tam končno na avtobus do mesta kjer sem preživela naslednje 4 mesece.

V Salamanci sem prve tri dni preživela v Erasmus hostlu in si v tem času poiskala stanovanje. Takšen način zares priporočam, saj ima ogromno prednosti. Glavno je, da si stanovanje lahko pogledaš, saj za isto ceno oddajajo vse sorte, od zelo lepih stanovanj do milo rečeno podrtij. Morda še bolj pomembno pa je, da že takoj spoznaš ogromno novih ljudi, ki so tako kot ti prišli sami na izmenjavo in si takoj malce manj izgubljen v tej novi situaciji  Sicer pa kar se tiče stanovanj - ponudba je ogromna, cene pa se gibljejo od 150 pa do 300 evrov, odvisno kako izbirčni ste, da pa se definitivno najti dobro stanovanje v spodnjem cenovnem razponu. Že na tem mestu pa bi poudarila, da je nujno vsaj osnovno znanje španščine, sicer boste kar tenko piskali že pri iskanju stanovanja. Španci namreč niso ravno vešči angleščine, ista zgodba se ponovi tudi pri urejanju papirjev v mednarodni pisarni na fakulteti. Moje znanje je za začetek zadoščalo, sem se pa udeležila nadaljevalnega tečaja, ki ga je ponujala univerza že ob prijavi na izmenjavo. Bil je ok, se pa ob gromozanski ponudbi v Salamanci zagotovo najde tudi kaj boljšega.

V Salamanco sem prispela dva tedna pred uradnim začetkom fakultete. Na srečo sem pred odhodom še kontaktirala Jasno, ki je bila tu lani, saj mi je povedala, da se praktične vaje običajno začenjajo en teden pred predavanji. No o tem te seveda nihče ne obvesti razen, če jih eksplicitno ne vprašaš po mailu. Zato sem se jaz do časa lotila urejanja papirjev in sem lahko začela z vajami že 16. 9. in sem do skupnega sestanka, ki so ga za nas organizirali, opravila že 2 tedna vaj. Tam sem ugotovila, da sem od vseh tujih študentov edina, ki je že začela z vajami, ker drugi pač niso vedeli, da so se že začele. Dobra stran je, da koordinatorja glede tega sploh ne komplicirata in sta na koncu vsem pač podpisala tudi to kar so zamudili. Jaz sem v Salamanci opravljala vaje iz interne medicine. Prve tri tedne sem bila na pulmologiji, kjer sem bila en teden na oddelku, dva tedna pa sem krožila med različnimi ambulantami. Vaje potekajo od 9h do 14h in so nekoliko drugačne kot pri nas, saj načeloma študenti le opazujejo in spremljajo mentorja pri njegovem delu, sami pa ne delajo ničesar. Meni je vseeno uspelo na oddelku narediti nekaj anamnez in statusov, kolikor je z mojo španščino pač šlo seveda. Sledili so trije tedni na hematologiji, kjer smo bili ves čas na oddelku. Moram priznati, da je bil to zame najbolj dolgočasen del vaj, saj se prav veliko z nami niso ukvarjali. Plus pa so bili enourni seminarji nekajkrat tedensko, kjer so nam profesorji predstavili različne klinične primere. Naslednje vaje sem opravljala na kardiologiji, ki jo zelo priporočam. V treh tednih smo obkrožili praktično vse oddelke in ambulante, zdravniki se tudi zelo potrudijo z razlagami ob pacientih, več so nam tudi pustili paciente pregledovat, od vseh štirih oddelkov, ki sem jih videla, sem se tu verjetno največ naučila. Zadnje tri tedne sem opravljala še vaje iz endokrinologije, kjer pa sem ves čas spremljala profesorja pri njegovem ambulantnem delu.

O vsem ostalem v Salamanci sploh nebi izgubljala preveč besed, na kratko: zakon je! Moram priznati, da o samem mestu pred odhodom nisem vedela veliko in me je zato zelo prijetno presenetilo. Je majhno univerzitetno mesto, kamor vsako leto pride več tisoč Erasmus študentov in tudi sicer skoraj petino vsega prebivalstva predstavljajo študenti. Tako da si lahko predstavljate, da nočnega in drugega socialnega življenja ne manjka. Za študente na izmenjavi odlično skrbi tudi njihova lokalna organizacija ESN Salamanca. Ob opravljanju vaj in tečaja španščine torej ni manjkalo ne žurov, ne potovanj, tudi športa ne. Jaz sem hodila plezat, obstaja pa še polno drugih možnosti.

Za konec: Erasmus je bila ena izmed mojih boljših izkušenj v življenju in jo priporočam vsakemu ki se mu vsaj približno zdi, da bi rad šel  in definitivno več kot priporočam Salamanco za to izkušnjo!

39.