Študijska poročila erasmus študentov medicinske fakultete univerze V ljubljani za študijsko leto 2013/2014

NEMČIJA – KATHOLISCHE KLINIKEN IN KREIS KLEVE (Klara in Marko Možina)

V Nemčijo sva prispela v četrtek, 3. 10. 2013. Na letališču Düsseldorf - Weeze, ki je od kraja Kleve oddaljen približno 30 minut vožnje z avtom, naju je pričakal delavec bolnišnične prevozne službe, ki naju je pripeljal do hiše za goste (ključi so naju že čakali na recepciji bolnice). Hiša je od bolnišnice Kleve oddaljena približno 3 minute peš. Vsak ima svojo sobo (postelja, velika miza, velika omara, TV, Wi-Fi internet), v hiši sta še 2 kopalnici (vsega skupaj je v hiši 5 sob), kuhinja s hladilnikom, mikrovalovko, pečico in nekaj lonci. Poleg tega se v hiši nahajata še pralni in sušilni stroj, likalnik, sesalec in nekaj koles, ki so na voljo za izposojo. (Nekateri praktikanti bivajo v bivalni skupnosti, ki je prav tako blizu bolnice.) Kontaktna oseba je gospodična Indra Ebben, ki je zelo prijazna in tudi rada odgovori na vsa mogoča vprašanja. Njen kontakt sva dobila preko mednarodne pisarne. Za izmenjavo sva se preko e-maila začel dogovarjati v aprilu 2013. Tudi tekom izmenjave tukaj v Kleve-ju sva vse stvari urejala preko nje.

Dvakrat tedensko poteka “tečaj nemščine”, ki pravzaprav ni tipičen tečaj, saj obsega vse, kar si človek želi: od kulturnih vprašanj, do medicinskih izrazov, slovnice, konverzacije, priprave na test nemščine za zdravnike, ki želijo delati v Nemčiji,… V primeru, da je več študentov so (tako sva slišala) s strani bolnišnice organizirani izleti enkrat mesečno. V najinem primeru tega žal ni bilo :).

S prakso iz interne medicine sva pričela v ponedeljek, 6. 10. 2013. Prvi dan je obvezen pregled pri zdravniku dela, ki preveri, če si cepljen proti hepatitisu B (in ostalim boleznim). Pri njem se tudi cepiš proti gripi, če želiš. Sicer pa se moraš prvi dan vaj (oziroma vsak prvi dan na določenem oddelku) javiti pri tajnici predstojnika določenega oddelka. Oddelek za interno medicno s poudarkom na nefrologiji – Kleve: Vaje potekajo tako, da te na oddelku določijo nekemu zdravniku, ki ima bolj ali manj veselje do razlage, vključevanja v proces dela na oddelku. Tipičen delovni dan se tako začne z raportom, ogledom RTG slik bolnikov, nato pa z delom na oddelku. Tam si kot študent zelo uporaben predvsem pri jemanju krvi in nastavljanju IV kanalov in tudi kot tisti, ki malo poklepeta z bolniki :). Po končani viziti se večino zdravnikov loti pisanja odpustnih pisem, jaz pa sem se ponavadi odpravila v UZ sobo, kjer se na enostaven način naučiš osnov UZ, lahko pa tudi sam pregledaš kakšnega bolnika (seveda na koncu pogleda tudi zdravnik :)) in vidiš kakšen poseg (plevralna punkcija, vstavljanje katetra v veno cavo,…). Poleg UZ sobe, lahko greš tudi v sprejemno ambulanto, kjer je kakšen dan veliko, spet drugič pa bolj malo bolnikov ali na intenzivni oddelek. Možen je tudi ogled drugih preiskav: gastroskopija, koloskopija - v dogovoru z zdravnikom. V okviru tega internističnega sklopa bolnice deluje tudi nefrološki oddelek z dializo ter oddelek, kjer so po večini bolniki z infekcijskimi boleznimi. Po dogovoru lahko preživiš kakšen dan ali več tudi tam. KARDIOLOGIJA – Kleve: Za študenta verjetno najboljši oddelek za vaje. Po jutranjem raportu sledi vizita, nato pa sva se ponavadi pridružila zdravnici ali zdravniku v sprejemni ambulanti. Bolnikov s težavami srca je VEDNO največ, tako da se je le redko našel kakšen dan, ko je bilo nekoliko dolgčas. Običajno je vedno veliko dela. Stvari, ki jih kot praktikant lahko delaš so: jemanje krvi, nastavljanje kanalov, jemanje krvi za plinsko analizo arterijske krvi, jemanje anamneze in delanje statusa bolnika, snemanje EKG-ja. Poleg tega spoznaš koronarografijo, ehokardiografijo, transezofagealno ehokardiografijo, obremenitveno ergometrijo, elektrokonverzijo, reanimacijo. GASTROENTEROLOGIJA – Goch:

Po jutranjem raportu (skupaj s pulmologi in onkologi) sledi pregled RTG slik bolnikov. Na oddelku sledi vizita. Pred in po raportu je možnost jemanja krvi bolnikom in nastavljanje IV kanala pred preiskavami (gastroskopija, kolonoskopija). Po viziti se večino dogajanja prestavi v sobo za gastroskopijo in kolonoskopijo. Poleg tega je še kar pogost poseg tudi endoskopska retrogradna holangiopankreatografija (ERCP), ki lahko vodi do endoskopske odstranitve žolčnih kamnov. Pogosta preiskava je seveda tudi ultrazvok abdomna, ki sva ga nekajkrat lahko naredila tudi sama. Videla sva tudi punkcije ascitesa ter slepe in ciljane punkcije jeter. Kadar na oddelkih in v endoskopirnicah ni bilo toliko dela, sva se priključila zdravniku ali zdravnici v sprejemni ambulanti. PULMOLOGIJA – Goch: Po jutranjem raportu (skupaj z onkologi in gastroenterologi) sledi vizita na oddelku. Na oddelku potekajo tudi sprejemi za spalni laboratorij in elektivni sprejemi za dodatno diagnostiko. Tukaj lahko v miru pregledaš bolnika in mu po končani anamnezi in statusu še odvzameš kri/nastaviš kanal ter razložiš predvidene preiskave in možne zaplete pri njih. Sledi ogled bronhoskopij, UZ, punkcij plevralnega prostora in ogled RTG slik bolnikov. Pri bronhoskopiji lahko na koncu tudi sam poskusiš bronhoskopirati oziroma običajno po opravljeni bronhoskopiji aspirirati odvečno tekočino in traheobronhialnega sistema. Enkrat tedensko poteka še konzil skupaj z onkologi, kirurgi in radiologi glede bolnikov z rakom, kjer se predstavi bolnika in načrtuje nadaljevanje zdravljenja. Možnost je tudi, da greš v sprejemno ambulanto. ONKOLOGIJA in HEMATOLOGIJA – Goch: V Nemčiji onkologija spada skupaj s hematologijo pod interno medicino. Tako, da sem na tem oddelku spoznal zelo različne bolnike. Dan se začne z raportom, ki poteka skupaj z gastroenterologi in pulmologi. Nato sem imel običajno čas, da sem naredil predvidene jutranje odvzeme krvi na oddelku. Sledila je vizita in po viziti je bilo običajno precej elektivnih sprejemov na oddelek. Večina bolnikov je že poznanih (na primer pridejo samo na kemoterapijo), zato sta anamneza in status nekoliko skrajšana. Te sprejeme sem lahko kmalu delal tudi sam. Ko je bilo sprejemov konec, sem po potrebi naredil še kakšen odvzem krvi ali vstavil kakšen venski kanal. Nato pa sem spremljal različne diagnostične preiskave: ultrazvok trebuha, punkcija kostnega mozga, druge punkcije. Popoldne sledi še ogled rentgenskih slik. Po tem pa se zdravniki skupaj pogovorijo o tem, kaj je bilo tisti dan že narejenega. Razjasnejo se odprta vprašanja pri določenih bolnikih in pogleda predvidene sprejeme za naslednji dan. Na koncu delovnega časa sem običajno odšel z enim od zdravnikov še v laboratorij, kjer sva si pogledala razmaze kostnega mozga in različnih punktatov odvzetih v tistem dnevu.

TORAKALNA KIRURGIJA – Goch: V bolnišnici imajo dva kirurška odseka - torakalno in abdominalno kirurgijo, ki pa pravzaprav delujeta bolj kot ne skupaj. Kolektiv je prav tako mednaroden, vsi so zelo prijazni. Po jutranji viziti na intenzivnem oddelku sledi ogled RTG slik bolnikov ter raport. Po tem se ponavadi začnejo operacije, lahko pa greš z zdravnikom na vizito in preveze ran po oddelku ali v sprejemno ambulanto. Pravih torakalnih operacij je bolj malo: odstranitve pljučnih režnjev zaradi tumorja; zato sem se ponavadi pridružila še abdominalnim oz. splošnim kirurškim posegom. V sprejemni ambulanti je ponavadi še kar živahno - od poškodbenih ran (šivanje), zlomov (mavčenje), do pregledov pred operativnim posegom,… Verjetno bi, če bi ostala dlje kot 14 dni, lahko že zaprosila, da bi lahko zašila kakšen šiv v ambulanti ali v OP dvorani, vsekakor pa so veseli asistiranja pri operacijah.

Kot sva že napisala pri posameznih oddelkih - je KKiKK “sestavljena” iz več manjših bolnišnic - kjer imajo določene oddelke. V primeru, da opravljaš vaje v Gochu, ti organizirajo prevoz s prevozno službo bolnice do bolnice in nazaj vsakodnevno. Poleg tega je zanimivo dejstvo, da je precej zdravnikov (po mojem mnenju skoraj polovica - predvsem sobni zdravniki) tujcev, jezik sporazumevanja je seveda nemščina :). Kljub multikulti sestavi osebja se občasno zgodi, da pride kakšen bolnik (npr. iz azila za begunce ali turist), ki ne zna ne nemško, ne angleško. Takrat poskušaš v bolnici najti nekoga, ki bi znal jezik bolnika. Če se še to ne izide, ostane le iznajdljivost in pantomima :). Prav tako je delo študenta precej odvisno od zdravnikov na oddelku. Po večini so vsi zelo prijazni, najdejo pa se tudi izjeme. Kljub temu je na vsakem oddelku veliko možnosti, da če ti nekje ne ustreza (oz. si že tri tedne gledal samo UZ), da se dogovoriš in greš še kam drugam. Ponavadi ti to tudi sami rečejo in ponudijo :). Prehrana v bolnišnici: v Gochu naročiš tedensko in imaš enak jedilnik kot bolniki. V Kleve-ju obstaja menza, v kateri imaš kot praktikant cenejše kosilo. Denar za kosilo ti povrnejo. Poleg tega ob koncu vsakega polnega meseca vaj dobiš 100 evrov.

Prednost prakse v Kleve-ju je tudi to, da ni tako veliko študentov. Praktično ves čas sva bila namreč tu kot edina praktikanta na določenem oddelku. Vsekakor sva s prakso v Kleve-ju zadovoljna. Poleg tistega bolj strokovnega dela medicine, sva bila lahko zraven tudi pri tistih bolj humanih nalogah zdravnika. Tako sva bila lahko zraven pri različnih primerih sporočanja slabe novice, pri različnih svetovalnih pogovorih o možnih načinih nadaljnjega zdravljenja. Seveda je bila kvaliteta teh pogovorov zelo različna. Sva se pa od nekaterih zdravnikov res veliko naučila, saj znajo pogovor izpeljati zelo profesionalno - na eni strani zelo jasno, sprejemajoče in razumevajoče do bolnika in na drugi strani neobremenjujoče do sebe.

Kot povzetek tega trimesečnega izziva lahko rečeva, da se je splačalo. Tako glede nemščine (in napredovanja v njej), kot tudi glede medicine, saj so možnosti za učenje na vajah (na različnih oddelkih, v različnih ambulantah in preiskavnih sobah, z različnimi zdravniki) kot tudi po vajah (bližina hiše, kosilo v bolnici, obrobje mesta, narava v okolici) odlične!

Potek vaj:

Klara: Nefrologija, kardiologija, pulmologija in gastroenterologija – vsako po 3 tedne, torakalna kirurgija – 2 tedna (predčasen zaključek, sicer 4 tedne).

Marko: Kardiologija, pulmologija – 4 tedne, gastroenterologija – 3 tedne, onkologija in hematologija – 2 tedna, nefrologija – 1 teden (predčasen zaključek, sicer 3 tedne).

31.