Študijska poročila erasmus študentov medicinske fakultete univerze V ljubljani za študijsko leto 2013/2014


SRBIJA - UNIVERZA V BEOGRADU, BEOGRAD (Josipa Kljajić)



Yüklə 358,45 Kb.
səhifə21/24
tarix23.09.2017
ölçüsü358,45 Kb.
#1222
1   ...   16   17   18   19   20   21   22   23   24

SRBIJA - UNIVERZA V BEOGRADU, BEOGRAD (Josipa Kljajić)

V študijskem letu 2013/2014 sem opravljala študijsko izmenjavo Basileus v Beogradu v Srbiji. Izmenjava je trajala en semester (okt 2013 - feb 2014) in v tem času sem opravila vaje iz družinske medicine in kirurgije. V Beogradu so me pričakali družinski prijatelji, pri katerih sem stanovala, dokler nisem našla primerne nastanitve. V nekaj dneh sem preko oglasov našla lepo majhno stanovanje in bodočega cimra Andreja iz Slovenije. Stanovanje je bilo v samem centru mesta in vsak je plačeval približno 150€ na mesec.



Ob prihodu v mednarodno pisarno sem se dogovorila, da najprej delam vaje iz družinske medicine in nato kirurgije. Tako sem z oktobrom začela sedemtedensko prakso v zdravstvenem domu Stari grad. Kot mentor me je prijazno sprejela prim. dr. Vesna Janjušević, specialistka družinske medicine, ki je že bila seznanjena o mojem prihodu. Vaje so potekale izmenično dopoldan in popoldan, ker je bil takšen tudi njen delovni čas. Ozračje v ambulanti je bilo vseskozi zelo sproščeno. Glede na to, da pri njih družinska medicina ne obstaja kot samostojen predmet, sva se z mentorico držali programa, kot ga imamo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Moje dolžnosti v ambulanti so bile: merjenje krvnega tlaka, delanje skrininga na depresijo/ KVO/ DM, spremljanje pacientov na nadaljnjo diagnostiko v okviru zdravstvenega doma, pomoč pri urejanju kartonov, pisanje receptov in napotnic,… Mentorica je bila zelo prijazna in vedno pripravljena pokazati in razložiti vse, kar me je zanimalo. Omogočila mi je tudi obisk družine in spoznati delo patronažnih sester. Po končanih vajah iz družinske medicine sem konec novembra začela z vajami iz kirurgije. Najprej so me hoteli umestit v skupino študentov petega letnika, ki so imeli takrat vaje, vendar samo dva dni v tednu, kar mi ni ustrezalo. Tako sem v mednarodni pisarni prosila, da mi dodelijo mentorja, ki bi me vodil skozi celotne vaje. Iz mednarodne pisarne sem bila tokrat napotena k prof. dr. Živanu Maksimoviću. Po pogovoru je profesor, ki je obenem šef katedre za kirurgijo z anesteziologijo, pristal, da bo moj mentor. Že takrat sva se okvirno dogovorila o planu in ciljih mojih vaj. Profesor se je vsakič vnaprej dogovoril s predstojniki posameznih oddelkov in klinik o mojem prihodu in zahteval, da se mi na njihovih oddelkih dodelijo izrecno mentorji, ki si bodo vzeli čas za 'mladu doktorku iz Slovenije'. V času vaj sem bila na naslednjih oddelkih: abdominalna kirurgija, kardiovaskularna kirurgija, urgentna medicina, nevrokirurgija, otroška kirurgija, urologija in ortopedija. Vaj sem se udeleževala vsak dan. Zjutraj sem bila običajno na oddelkih, kjer sem previjala operacijske rane, odstranjevala šive, drene, centralne venske kanale, dajala terapijo, delala lumbalne punkcije. Po jutranjem delu na oddelku so sledile operacije, pri katerih sem večkrat asistirala, če pa že nisem asistirala, so mi dovolili, da zašijem kožo. V času, ko ni bilo nobene operacije in dela na oddelku, sem bila v ambulantah v urgentnem centru. Tam je bilo najbolj zanimivo zaradi dinamike in raznovrstnosti dela. Najraje sem šla v ambulante ob večerih in ostala do jutra, ker je bilo takrat največ dela. Med vajami sem se udeleževala tudi seminarjev in predstavitev primerov na posameznih oddelkih. Moje vaje so trajale enajst tednov, torej do samega odhoda iz Srbije, ker je prof. Maksimović bil toliko zagret, da mi približa kirurgijo in se obenem pohvali z uspešnostjo njihovih zdravnikov glede na okoliščine, v katerih delajo. Zelo cenim njegov trud okoli organizacije mojih vaj, ker sem se njemu zahvaljujoč teh enajst tednov učila od največjih strokovnjakov njihove kirurgije. Verjamem, da sem veliko odnesla od teh vaj, že samo na račun tega, ker sem bila edina študentka iz tujine na praksi in so res skrbeli za to, da odidem z vaj zadovoljna.

Po vrnitvi v Slovenijo so mi priznali opravljen predmet družinska medicina v celoti (14 ECTS) in opravljene vaje iz kirurgije (16 ECTS).




  1. ŠPANIJA - UNIVERSITAT DE BARCELONA, BARCELONA (Barbara Ogorevc)

Barcelona je mesto polno življenja, umetnosti in zanimivih ljudi! Sprehod preko urejene plaže Barcelonete s kafiči in restavracijami, ki so polni vse dni v tednu, preko umetniške las Ramblas in veličastne Placa Catalunye, bahavega Passeig-a de Gracia, vse do slikovitega parka Guell, ki ima čudovit pogled na mesto, te takoj prevzame. Mesto ima svoj utrip in tudi ti se kaj hitro privadiš in umiriš tempo na raven Kataloncev.

Z birokracijo sploh ni bilo problemov. Mednarodna pisarna mi je v roku najmanj dveh dni posredovala vse papirje za štipendijo, ki sem jih potrebovala. Izpolnjevanj obrazcev in drugih listin je minimalno, tako da je šel moj proces brez večjih komplikacij. Več jih je z usklajevanjem predmetov, če pridete samo za en semester. Po končani izmenjavi pa je najbolje, da počakaš na vse papirje in jih v roki odneseš s sabo, če ne se lahko čaka tudi več mesecev in brez sitnarjenja jih je očitno zelo težko pridobiti.

V Barcelono sem prišla v začetku februarja, da sem imela čas raziskati mesto, povaditi španščino in se v miru privaditi na življenje v 2 milijonskem mestu. Sobo v stanovanju za štiri sem našla preko spletnih strani, ki so zelo dobro urejene in je komuniciranje preprosto. Študentski domovi obstajajo, so zelo dobro opremljeni in vzdrževani (eden ima fitnes in bazen v 10. nadstropju s pogledom na morje) in večinoma za študente višjih slojev, saj so vsaj dvakrat dražji kot najem sobe v centru mesta. Cena individualne sobe v deljenem stanovanju je od 300-400 eur s stroški vred. Prav tako ni problem ali ostaneš za 3 mesece ali pa za celo leto. Cene v trgovinah so popolnoma enake našim, supermarketi in trgovine s sadjem in zelenjavo so na vsaki ulici. Drugi semester se je pričel 10. februarja. Urnike za vaje smo dobili 20. februarja. Komunikacija z mednarodno pisarno je sicer zelo dobra, odgovarjajo na maile, obveščajo na njihovi Facebook strani in so vedno prisotni na uradnih urah. Prav tako so organizirali spoznavno večerjo za vse študente. Sicer so odzivni in vedno prisotni, vendar sem tekom izmenjave ugotovila, da so bili podani podatki večinoma napačni. Tako, da sem na koncu, vse urejala sama.

Žal sem morala odpovedati celotne vaje iz Interne medicine, saj mi je bilo šele decembra rečeno, da ne bom mogla opravljati vseh predmetov, ki so bili na mojem seznamu, kljub temu, da so mi predhodno to potrdili. Zato sem se odločila, da opravim v celoti vsaj vaje iz kirurgije na Hospital Clinic. Prof. Pleskovič mi bo priznal celotne vaje, vključno z ambulantnim delom. Vzeti sem morala 3 predmete in izbirni predmet, da sem pokrila obveznosti, saj imajo veliko predavanj, a zelo malo praktičnih vaj. Izpit iz kirurgije bom opravljala doma. Predavanja so v enem sklopu, nato pa sledijo vaje. Na vsa predavanja ne morem, saj se mi ure prekrivajo, sicer pa vse še enkrat ponovijo na praktičnih vajah, ki so bolj podobne seminarjem. Urnik se mi je pričel z izbirnim predmetom iz Plastične kirurgije. S strani mednarodne pisarne mi je bilo rečeno, da je to praktični izbirni, zato sem bila malo presenečena, ko je profesor povedal, da bodo samo predavanja in na koncu izpit. Ker potrebujem prakso, sem sama stopila do profesorja in vprašala, če je mogoče videti operacije. Tako sem zdaj že en mesec v operacijski, mali operacijski in ambulanti plastične kirurgije. Asistirati ne morem dosti, ker imajo veliko specializantov, a kljub temu bom veliko odnesla, saj sem v enem mesecu videla vse od preprostih revizij ran z grafti, dosti mastektomij in mamoplastik ter celo dve operaciji spremembe spola. Ta teden sem začela z vajami iz Ortopedije, kjer bom prav tako šla v operacijsko ter v urgenco s travmatologi. Vendar sem se morala vse individualno dogovoriti s profesorji, ki nimajo popolnoma nič proti in so veseli, da nekdo pokaže več zanimanja. Na tridnevnih vajah iz anesteziologije sem lahko ventilirala, intubirala, vstavljala kanila in laringealne maske. Potrebno je samo vprašati, če lahko. Španski študenti so zelo pasivni, vendar jim na vajah ni dovoljeno toliko kot nam. Največ kar menda delajo na vajah do konca študija so anamneze. Študenti petega letnika ne znajo opraviti preprostega pregleda bolnika, kljub temu, da je njihov program propedevtike enak našemu. Tako, da priporočam vsem študentom za mano, da izkoristijo prednost študenta na izmenjavi, ker se zame zelo potrudijo. Vendar v mojem primeru je bilo tako samo pri kirurgih, internisti niso bili tega tako veseli.

Pouk načeloma poteka v celoti v katalonščini. Vsi profesorji na predavanjih in vajah so do sedaj predavali v španščini, če si jih prosil. Moja španščina ni perfektna, vendar se da brez problema razumeti vaje, tudi predavanja, saj je terminologija podobna angleščini ali latinščini. Jaz sem se učila izrazoslovje preko te povezave (http://medine2.com/public/medinelingua.html). Ima veliko napak, tako da tole priporočam samo za osnovno izrazoslovje anatomije. S sabo imam slovar in govorim samo v španščini, če kaj res ne gre, znajo pa tudi oni nekaj angleščine. Veliko drugih študentov se je pritoževalo, da so profesorji, mentorji na vajah zavrnili njihovo prošnjo, če lahko govorijo špansko. V poročilu po enem mesecu, sem zapisala, da nisem imela problema z jezikom. Prvi mesec ne, sem jih pa zato imela nadaljne tri, ko so se pričeli internistični deli vaj, ki sem jih morala opraviti, da so mi priznali kirurgijo. Žal so bili v tem času zelo občutljivi glede španščine in se je nemalokrat zgodilo, da niso hoteli predavati v španščini. Opravila sem en teden travmatologije, kjer je bila mentorica zelo prijazna, se je veliko ukvarjala z mano, celo mi je pustila asistirati. Tako, da je en teden minil vse prehitro. Kasneje pa sem morala v sklopu travmatologije opraviti tudi revmatologijo, ki pa je bila dlje skupaj s seminarji kot pa travmatologija z zelo nezainterisirano profesorico, ki je govorila samo katalonsko. Prav tako sem bila polovico vaj pri medicinski sestri, ker ne govorim katalonsko. In kasneje sem morala napisati dnevnik o pacientih, ki jih sploh nisem videla. Splošna kirurgija in anesteziologija so bili večinoma seminarji in predavanja ter en teden vaj – dva dni kirurgija in dva dni anesteziologija. Praktičnega v bistvu ni bilo nič. Razen dveh dneh vaj iz anesteziologije, kjer pa moraš imeti srečo z mentorjem. Moja je bila super in sem lahko jaz opravila celoten postopek uvoda v anestezijo. Drugače pa nimaš popolnoma nič praktičnega. Če študenta zanima kirurgija, naj ne opravlja vaj v Barceloni, saj bo pošteno razočaran.

Mislim, da je končni izkupiček vaj zelo povprečen oziroma znanja ni dosti več. Opravila sem 7 tednov vaj, ki mi jih je prof. Pleskovič v celoti priznal brez kakšnih problemov. Ker je bil prof. plastične kirurgije zelo vredu, sem lahko hodila kadar koli v njihovo operacijsko, zato sem dejansko opravila vsaj 12 tednov vaj. Seveda pa je to le Španija, tudi operacije, ambulante in delo na oddelku potekajo najdlje do 14h popoldne, smo imeli dosti časa tudi za druženje. Za družabno življenje Erasmus študentov je v Barceloni zelo dobro poskrbljeno, vendar ga moraš najti sam. Preko ESN, Barcelona trips, Shaz guest list, so ti odprta vsa vrata v Barceloni. Dolgčas ti ni.



  1. Yüklə 358,45 Kb.

    Dostları ilə paylaş:
1   ...   16   17   18   19   20   21   22   23   24




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə