Doktrinarna stališČA

SPECIFIČNI TESTI

• 
  nočno polisomnografsko snemanje spanja: snemanje bolnikov v somnološkem laboratoriju pokaže direktno uspavanje v paradoksno spanje in fragmentirano nočno spanje z normalno količino paradoksnega spanja. Nočna polisomnografija izključi ostale možne vzroke pretirane zaspanosti kot sta sindrom apneje v spanju in periodični gibi udov med spanjem.
  
• 
  test srednje latence uspavanja: snemanje vedno poteka po prespani noči v laboratoriju. Bolnik je sneman 5x v časovnih razmikih dveh ur. Dokumentira se srednja latenca uspavanja (krajša od 5 minut) in število direktnih uspavanj v paradoksno fazo spanja (vsaj 2x). Senzitivnost testa je 77%, specifičnost 97%.
  
• 
  HLA tipizacija
  

ZDRAVLJENJE

HIGIENA SPANJA

• 
  kratkotrajna planirana večkratna obdobja spanja podnevi
  
• 
  ponavadi se simptomi s starostjo izboljšajo
  

ZDRAVLJENJE Z ZDRAVILI

Pretirana dnevna zaspanost: uporaba stimulansov, ki izboljšajo budnost podnevi

• 
  metilfenidat (Ritalin): povprečna dnevna doza je 20 mg na dan, maksimalno 3x na dan. (Posebnost: Zdravilo lahko predpisujejo le zdravniki, pooblaščeni s strani Ministrstva za zdravstvo RS).
  
• 
  modafinil (Modiodal): do 3 tablete (po 100 mg) na dan (v Sloveniji ni registriran)
  

Zdravljenje ostalih simptomov, ki so fenomeni paradoksnega spanja (katapleksija, paralize, halucinacije)

• 
  triciklični antidepresivi inhibirajo paradoksno fazo spanja (imipramin 75-150mg/dan, fluoxetine 20-60 mg/dan)
  

Kontraindikacije: Uporaba stimulansov pri hipertenzivnih bolnikih

Previdnostni ukrepi:

• 
  ko bolnik razvije toleranco na stimulanse je bolje za nekaj časa ukiniti terapijo kot zvišati dozo
  
• 
  bolniki lahko razvijejo toleranco na anti-kataplektični učinek tricikličnih antidepresivov; ob prekinitvi terapije se lahko pojavi posledična katapleksija
  
• 
  stimulansi lahko povzročijo: glavobol, razdražljivost, hipertenzijo, psihozo, anoreksijo, odvisnost
  
• 
  imipramin lahko povzroči: suha usta, sedacijo, retenco urina, impotenco
  

Pomembne možne interakcije: kombinacija stimulansov in tricikličnih antidepresivov lahko povzroči hipertenzijo

ALTERNATIVNA TERAPIJA

• 
  propranolol 280-480 mg/dan; uporaben pri bolnikih ki so razvili toleranco na stimulanse (Ritalin), ali za bolnike s hipertenzijo
  
• 
  nebenzodiazepinski hipnotiki (zolpidem): izboljšajo nočno spanje
  

OBRAVNAVA PRI SUMU NA NARKOLEPSIJO

• 
  napotitev k nevrologu (lahko v Ambulanto za motnje spanja in budnosti, KO Inštitut za klinično nevrofiziologijo SPS Nevrološka klinika)
  
• 
  za potrditev diagnoze je priporočena 2-dnevna hospitalizacija (na SPS Nevrološka klinika) zaradi nočnih in dnevnih meritev.
  

SPREMLJANJE BOLNIKOV

• 
  redno merjenje krvnega tlaka
  
• 
  kontrolni pregledi vsakih 6 mesecev. Izstavitev receptov za stimulanse pri lečečem nevrologu pooblaščenemu s strani Ministrstva za zdravstvo RS. (Redno spremljanje pri istem nevrologu zaradi možne tolerance na terapijo)
  

PROGNOZA

• 
  bolezen traja vse življenje
  
• 
  s starostjo se ponavadi simptomi izboljšajo, vendar ni nujno
  

RAZNO

• 
  prepoved vožnje motornih vozil (oziroma po dogovoru z lečečim nevrologom je dovoljena vožnja na kratke razdalje po predhodnem spanju)
  

Klasifikacija/ šifriranje:

MKB 10: G 47.4

Spletne strani:

• 
  http://bisleep.medsch.ucla.edu
  

LITERATURA

• 
  ICSD-The International Classification of Sleep Disorders: Diagnostic and Coding Manual. Diagnostic Classification Sterring Committee, Thorpy MJ, Chairmen. Rochester, Minnesota: American Sleep Disorders Association, 1990.
  

• 
  Aldrich MS. Narcolepsy. The New England Journal of Medicine 1990; 323 (6): 389-394.
  
• 
  Mignot E, Lin X, Arrigoni J, Macaubas C, Olive F, Hallmayer J, Underhill P, Guilleminault C, Dement WC, Grumet FC. DQB10602 and DQA10102 (DQ1) are better markers than DR2 for narcolepsy in Caucasian and black Americans. Sleep 1994; 17(8 Suppl): S60-S67.
  
• 
  Bassetti C. Narcolepsy. Curr. Treat. Options Neurol. 1999 Sep; 1(4): 291-8.
  
• 
  Fry JM. Treatment modalities for narcolepsy. Neurology 1998 Feb; 50 (2 Suppl 1): S43-8. Review.
  
• 
  Kadotani H, Faraco J, Mignot E. Genetic studies in the sleep disorder narcolepsy. Genome Res 1998 May;8 (5): 427-34. Review.
  

Avtor

Mag. Leja Dolenc Grošelj dr.med.

NESPEČNOST

OSNOVE

OPIS

Težave pri uspavanju, prekinjeno spanje ponoči ali zgodnje jutranje prebujanje oziroma njihova kombinacija predstavljajo različne oblike nespečnosti, ki je lahko:

• 
  kratkotrajna (od ene noči do enega tedna)
  

• 
  prehodna (do treh tednov)
  
• 
  kronična (dlje od treh tednov)
  

Prizadeti sistem: živčni sistem

Pogostost: nespečnost je najpogostejša motnja spanja. Zaradi kratkotrajne, prehodne nespečnosti trpi od 10% do 26% ljudi, za kronično nespečnostjo pa boleha od 7% do 20% oseb.

Predominantna starost: starejša populacija

Razmerje med spoloma: ženske pogosteje tožijo za nespečnost

ZNAKI IN SIMPTOMI

• 
  nespečnost je subjektiven občutek slabega spanja, ki je povezan z različnimi nočnimi težavami
  
• 
  posledično se pojavijo dnevne težave (utrujenost, motnje koncentracije in spomina, razdraženost, dnevna zaspanost)
  
• 
  3 oblike: nespečnost uspavanja, nespečnost zaradi številnih nočnih prebujanj, nespečnost z zgodnjim jutranjim prebujanjem
  
• 
  nespečen bolnik nikoli ni zadovoljen s svojo nočjo, niti s svojim dnevom!