Filozofska fakulteta oddelek za slovenistiko klasja zala kova
Yüklə 0,5 Mb. Pdf görüntüsü
|
6
želi vplivati tudi na prejemnike besedila, želi opozoriti na nekaj starega, pozabljenega, saj se večina ljudi zavestno ne odziva na različne odtenke vonja. Erotični motivi se skladajo z individualizmom, ki je vključen v očiten preskok od zgodovinsko nacionalne identitete k intimno-spolni identiteti. Erotični motivi so pogosto prisotni, telo je tisto, ki mu je podeljeno mesto potrjevalca individualizma. »Postmoderni spleen namreč peha letargični lirski subjekt v nenehna samospraševanja, v katerih erotika odigra vlogo »povečevalnega stekla« sodobnih medčloveških odnosov,« trdi Alojzija Zupan Sosič sicer o sodobnem slovenskem pesništvu, vendar pa ta izjava velja prav tako za pripovedništvo (Zupan Sosič 2008: 153). Medčloveški odnosi so pri Lenku pomemben motiv, ki je prisoten vseskozi v romanu z nastopajočimi liki njegove partnerice, prijateljic ali prijatelja. Spremljamo dialoge, opise stanj in čustvenih razpoloženj med njimi, vendar pa je pogosto na koncu poglavja pogovor prekinjen, kar bralcu prepusti predstavo o tem, kako se je pogovor končal. Tudi to prispeva k fragmentarnosti zgodb, ki se jo Lenko zavestno drži. Lenkovo nagnenje k fragmentarnemu opisovanju se sklada z željo Vitomila Zupana »pisati življenje«, ne pa oblikovati zgodbe. Zupan meni, da so ustvarjene zgodbe čedalje bolj dolgočasne. Zanemarjanje zgodbenega principa ali urejenosti dogodkov po kronoloških in kavzalnih merilih pa ni samo zagovarjanje izpovedovanja, temveč tudi odsev poetike časa ustvarjanja (Zupan Sosič 2014: 171–172). Lenko ima kot Zupan podobno razmišljanje: trdi, da zanj čas ni linearen in v skladu s tem poglavij ne piše v časovnem zaporedju dogodkov, temveč na intuitivni, izpovedni ravni. Med erotiko in pisanje je Zupan postavil enačaj – oba sta vzvoda notranjega osvobajanja in sredstvi vztrajnega upora. Njegov erotični aktivizem je podoben uporništvu Henryja Millerja, ki je pri metafizičnem osmišljevanju spolnosti prav tako romantično povzdignil pomen umetnosti (Zupan Sosič 2014: 176). Lenko v romanu razmišlja podobno aktivistično. Svoje pisanje namreč pojmuje kot »družbeni performans«, hkrati pa mu pomeni notranje osvobajanje v mučnih trenutkih, ko se počuti tesnobno. Podobno je s spolnostjo – v intimnem pogovoru z Andrejem meni, da je vse okoli njega samega, okoli nas, skrčeno na eno samo stvar, en sam vzgib, to je seks (Lenko 2013: 138). Kljub spoznanju, da nas spolnost tako določa, jo ima Lenko za nekaj pozitivnega, osvobajajočega, hkrati pa je tako kot pri Zupanu tudi pri Lenku prisotna aktivistična nota, ko razmišlja o vrednotenju spolnosti v družbi, češ da ljudje premalo razmišljamo o njej, premalo se ji posvečamo in jo dojemamo kot ločeno pripoved od ostalega življenja, kar ga žalosti. V resnici je vsaka podrobnost v prakticiranju spolnosti izrazito vplivna in pomembna pri slehernem posamezniku. 7
Erotični vitalizem, humanistična morala in razgibanost pripovedne pokrajine so v Zupanovem Potovanju na konec pomladi (1972) značilnosti, ki so krive za nedoslednost ali fragmentarnost modernizma in eksistencializma. Erotika je pripovedno žarišče vseh Zupanovih romanov (Zupan Sosič 2014: 175). To bi težko trdili za Lenka, ki zaradi bolezni erotiko in spolnost doživlja na drugačen, precej nenavaden način. Lenko je tisti, ki spolno zadovoljuje partnerice na svojevrsten način, ne more pa biti deležen spolnih užitkov na način, kot ga je bil deležen pred boleznijo. Trdi, da po operaciji mod ne more imeti spolnih odnosov, saj ne čuti vzburjenja na fizični ravni. A to dejstvo ne »ubije« njegove spolnosti ter odnosa do nje, saj ima še zmerom stik z njo, če ne preko gledanja pornografije in spolnega zadovoljevanja partneric, pa – pravzaprav še najbolj intenzivno – preko pisanja. V tem pogledu ima erotični vitalizem pri Lenku velik poudarek, čeprav je prisoten v postmodernističnem stilu z značilno fiktivnostjo in je resničen samo na Lenkovi duhovni ravni. Konkreten primer Lenkove duhovne spolnosti, opisane na postmodernističen način je, ko opisuje, kako so ga domišljijske ženske zdravile tisto zimo, ko je izvedel, da ima raka in se zaprl v svoj majhen miselni svet. »Čudna so bila tista bitja; niso bila iz tega sveta. So bila idealizirana? Ne. Prej de-idealizirana. Tiste ženske so bile zanemarjene in smrdele so. To so bile starejše, grde ženske … Poškodovane, tu notri. Poškodovane, a polne življenja in seksa in govorjenja o seksu. Polne so bile elana in volje. /…/ Po cele dneve sem preležal v postelji in sanjaril o njih. Toliko so povedale … Toliko so pokazale.« (Lenko 2013: 145–146) Bralci smo priča celo navedenemu razlogu, ki nas lahko privede k razumevanju Lenkovega dela kot dela z osrednjo temo erotike. V njegovem romanu je namreč zaslediti nagnjenje k pisanju t. i. »seksualnega diskurza«, ko v fiktivnem intervjuju izpostavi namig spraševalca. Le-ta meni, da v enem izmed njegovih (fiktivnih) del praktično ni nobene seksualne note; Lenko odgovori, da drži, in utemelji svoj odgovor. »Če je še tak monolitski ego, kakršen je bil Freud, baje nekoč izjavil, da je včasih cigara vendarle lahko samo cigara in nič več, potem menim, da tudi jaz lahko tu in tam funkcioniram in/ali pišem izven seksualnega diskurza.« (Lenko 2013: 169) Zupanova besedila vsebujejo idejo presežne etične energije, ki se pojavlja v možnosti raziskovanja medčloveških odnosov, v katerih je osrednji moški, ki vrednoti svet s svoje perspektive, ženski pa prisoja mesto pasivnega principa in mediatorja (Zupan Sosič 2014: 188). Lenko ženske in moške like vrednoti drugače; njegovo podpiranje enakopravnosti med spoloma je razvidno v fiktivni kritiki njegovih fiktivnih del, ki jim očitajo zametke Yüklə 0,5 Mb. Dostları ilə paylaş:
|