Tudi Hugo Aust V svojem pregledu polja raziskav realizma V literaturi z naslovom Literatur des Realismus: 3

(19. 8. 2009)

304 Prim. Hasker, William. The Emergent Self. Ithaca: Cornell University Press, 1999.

305 Prikazovanje šuma, npr. prek mehaničnih poškodb strojne opreme, vnaša v novomedijske projekte visoko stopnjo presenetljivosti, vendar pa je stopnja, koliko so avtorji projektov sposobni kontrolirati naključje, ki vdira v sistem, vedno nezadovoljiva. Ta opazka seveda ne kritizira konceptov posameznih del, ampak izpostavlja teoretski vidik algoritmične produkcije emergentnih lastnosti v okvirih umetniškega koncepta tipičnega primera novomedijskega projekta. Primer bi lahko bil projekt skupine 5voltcore (Emanuel Andel, Christian Gützer) Shockbot Corejulio (2004); (1. 9. 2010).

306 V: Estetika in humanistične vede.

307 Primeri generativne umetnosti kot računalniške simulacije »emergentnih« vzorcev se vedno bolj umikajo urejanju arhivov individualnih izjav.

308 Smrt Flusserja leta 1991 daje njegovi teoriji specifičen značaj, saj avtor ne more upoštevati interneta, predvsem kolikor označuje Svetovni splet, kot razširitve človekovega bivanjskega prostora. Časovna premica tistega kar pogovorna raba imenuje preprosto internet poteka okvirno takole:

- 1969 ARPA (Advanced Research Projects Agency, agencija Obrambnega ministrstva Združenih držav) vzpostavi prva vozlišča mreže ARPANET;

- 1983 ARPANET prevzame TCP/IP (Internet Protocol Suite) kot standardni nabor protokolov komunikacije;

- 1987 DARPA (preimenovana kot »Defense« ARPA) zaključi projekt ter ga prepusti javnosti ter komercialni rabi, okoli 1988-89 se pojavijo ideje (in ideologije) Interneta, pred tem je bilo omrežje poznano pod imenom Net;

- 1991 Tim Barners-Lee ter Robert Cailliau v Ženevi v okviru CERN povežeta hipertekst – idejo zanj pod imenom MEMEX objavi Vannevar Bush leta 1945, 1965 Ted Nelson uporabi oznaki »hipertekst« in »hipermedia«, prva vzporedno razvita in delujoča verzija pa je 1968 NLS (oNLine System) Douglasa Engelbarta (Manovich, Software Takes Command 54) – in Internet kot omrežje ter novost javno predstavita pod imenom Svetovni splet (World Wide Web). Svetovni splet je hipertekstni sistem (1993 dan v javno uporabo), temelječ na spletnem strežniku s spletnimi stranmi kot vozlišči ter spletnem brskalniku (browser), ki prikazuje datoteke v jeziku HTML (Hypertext Markup Language) prek HTTP (Hypertext Transfer Protocol) kot enega od komunikacijskih protokolov na spletu. Novost je tudi UDI (Universal Document Identifier), kasnejši URL (Universal Resource Identifier). Enosmernost povezav je specifika Svetovnega spleta in ni posledica starejših teorij in različic hiperteksta. Elektronska pošta se je pojavila že v sedemdesetih v okvirih ARPANET. Prva spletna stran je (6. avgust 1991, 19. 8. 2009).

309 Nacistične zastave so »ena prvih manifestacij barvne eksplozije« (Flusser 182).

310 Komunikacijska shema televizijskega programa ostaja, delno zaradi tehnološke specifike, do danes nespremenjena, prim. Melita Zajc: Nevidna vez (1995).

311 Razlike med znanostjo, umetnostjo in politiko naj bi bile odpravljene (Flusser 173), kar seveda kaže v smeri razpravljanj o t. i. »tretji kulturi«. Omeniti velja, da gre za aktualno paradigmo, saj se Flusser izrazu tehno-imaginacija leta 1991 v Bochumskih predavanjih izogne; (2. 11. 2010).

312 T. i. nanotehnologije (tehnološke raziskave pojavov v merilu okoli 100 nm) temeljijo ravno na tem principu, saj izkoriščajo snovi na fizikalno-kemijski molekularni ravni, kjer se živo in neživo še ne razlikujeta. Učinki nanomaterialov temeljijo bodisi na manipulaciji molekul ali interferenci valovanj, npr. svetlobnih (Leydecker 12-3).

313 Lat. calculus, calx: (apnenčast) kamenček, ki je v rabi za računanje; (2. 11. 2010).

314 Vanje pa vključuje Flusser po vsej verjetnosti vse slikarstvo, čeprav se po nastanku prvih tehniških slik, prvih oblik fotografije, situacija, po pričakovanjih, dodatno zaplete.

315 V smislu znane Peirceove tipologije znaka.

316 Pojem diskurz Flusser sicer uporablja na svojstven način – kot nasprotje dialoga.

317 Fašizem in nacizem Flusser poveže s principom slik, »idolatrijo«, komunizem pa s »tekstolatrijo«, principom besedilnosti. Dodaja tudi, da slike niso nujni fašistični pojavi (Flusser 189).

318 Flusser navaja tudi: tehnokrate, medijske operaterje, oblikovalce javnega mnenja (Flusser 58).

319 Navezuje se npr. na spise Martina Bubra.

320 Flusser etimološko poveže latinsko besedo »ars«, starogrško »τέχν-η« in »μηχανή« ter nemško »mögen« s pojmom zvijačnosti kot lastnostjo Odiseja, ki je za Homerja (Iliada 2.173) »πολυμήχανος« (Flusser 40).

321 Prim. Brechtovo poetiko kot politični angažma skozi konstrukcijo modelov (Aust 32-3).

322 Flusser sicer polaga svoje upe v dialog na računalniških mrežah, vendar se je izkazalo, da se je svetovni splet vzpostavil na podlagi enosmernih, navzven obrnjenih povezav protokola HTTP, to dialoško nesorazmerje pa sta izkoristila Sergey Brin in Larry Page z Googlom, ki je, lahko bi rekli, najbrž dobronamerni začetni spodrsljaj Tima Bernersa-Leeja prevedel v politična in ekonomska oblastna razmerja, ki so značilna za shemo t. i. »množičnih tehno-slik«.

323 Za povezavo tradicij videa in novomedijskih praks prim. monografijo Narvike Bovcon Umetnost v svetu pametnih strojev.

324