Tudi Hugo Aust V svojem pregledu polja raziskav realizma V literaturi z naslovom Literatur des Realismus: 3

(10. 8. 2009).

227 Potemtakem vsebuje »arhiv« dela tako tekstone kot funkcije prečenja, oboje pa postavlja na isto teoretsko raven, kar problematizira tradicionalno pojmovno dvojico vsebine in forme.

228 (12. 8. 2009)

229 Za prvo tekstno pustolovščino velja Hunt the Wumpus (Gregory Yob, 1971), pomembna za vzpostavitev žanra je Adventure, ki doda opise prostorov, po katerih se igralec giblje. Prva slovenska tekstna pustolovščina je Kontrabant Žige Turka in Matevža Kmeta (RTV Ljubljana, Radio Študent, 1984) narejena za računalnik Sinclair ZX Spectrum in izdana kot zvočni posnetek zapisa programa na kaseti, prim. (8. 8. 2009).

230 Po navadi gre za glavno osebo, ni pa to nujno.

231 Slov.: Realni ustvarjalec, Implicitni ustvarjalec, Spletkar, Implicitni uporabnik, Tarča spletke, Realni uporabnik. (Za ostalo glej opombe.)

232 »Glas igre«. Prikazana besedila, ki odgovarjajo na uporabnikove vnose; npr. v navedku: »The front door is closed.«

233 »Lutka.« Danes je uveljavljena oznaka za osebo v igri-zgodbi, ki jo upravlja uporabnik, avatar.

234 Tmeza je za Rolanda Barthesa »figura« branja, torej nastaja v branju. Če bralec preskoči dele teksta, potem ne napreduje po ergodičnem besedilu kot igri, saj igra zahteva strogo upoštevanje pravil (Aarseth 127). Prim. spodaj.

235 Lahko pride do težnje po »personifikaciji« igre kot sistema, ki stoji igralcu naproti. Spletkar (intrigant) je za Aarsetha »emergent, immanent position« (Aarseth 120, 140).

236 Izraz ni uporabljen v smislu Bahtinove rabe.

237 (Douglas 172, Aarseth 92)

238 »log-book (lôg'book , log'-) n. : 1. a book in which details of a trip made by a ship or aircraft are recorded; log.« Random House Webster's Electronic Dictionary and Thesaurus, College Edition, Version 1.0 (1992).

239 Na tem mestu se je potrebno spomniti, da mejne primere literarnih del raziskuje že Ingarden v Literarni umetnini, ko obravnava gledališče, film, pantomimo in znanstveno delo (Ingarden 369-83). Tradicionalni mejni primer literarnega učinkovanja je gledališče; kot plurimedialni diskurz opozarja na problematiko potencialne hibridizacije med-medijskega. Občinstvo si v gledališču prikliče v zavest kompleksne svetove pomenov, ki ustrezajo izgovorjenim replikam, obogatenim s parajezikovnimi znaki. Vse to pa že sega na rob literarnega umetniškega učinkovanja in prestopa mejo jezikovnega medija, denimo v smer umetnosti gledališke igre in vizualnega jezika scenskih elementov, kostumov in rekvizitov. Oseba zunaj dramske situacije, npr. epizirajoči rezoner, pa v vlogi pripovedovalca vseeno učinkuje pretežno z literarnimi izraznimi sredstvi. Ingarden to situacijo opiše. »Tako v nekem gledališkem delu predstavljalno funkcijo deloma prevzema element [realni predmeti, ki opravljajo posnemovalsko funkcijo, in igra igralcev], ki v čisto literarnem delu sploh ni navzoč. Samo tam, kjer gre za predmete in dogajanja, o katerih se samo pripoveduje in poroča in ki se nahajajo oz. dogajajo »zunaj« odra, je način njihovega predstavljanja in pojavnega oblikovanja vseskoz enak kot v čisto literarnem delu« (373-4). Ingarden sklene z ugotovitvijo, da je gledališko delo mogoče prištevati »k literarnim delom, čeprav ne k čisto literarnim«, in sicer kot »mejni primer« na poti k slikarskim delom (374-5). Polifono harmonijo vrednostnih kvalitet, razodetje metafizičnih kvalitet ter v literarni vedi obširno komentirane quasi-sodbe kot indice umetniškosti najdemo tako v gledaliških delih kot v čisto literarnih (374, 424). S tega vidika je raba termina »literarnoestetski doživljaj« za bralne vidike kibertekstov vsekakor na mestu.

240 Aarseth govori o »hypertext community«, ki razume hipertekst kot utelešenje teorije teksta (Jay David Bolter, Stuart Moultrop). Ta razkol je še vedno aktualen, kot sklicujoč se na Aarsethov Cybertext poudari Lev Manovich v Software Takes Command (november 2008: verzija v formatu Microsoft Word 58-9); Manovich tukaj posebej ostro napada tudi pojem »remediacije« iz knjige Bolterja in Richarda Grusina Remediation: Understanding New Media (2000).

241 (8. 8. 2009)

242 Za teorijo dinamičnih besedil neustrezna razpostavitev po principu linearne kontigvitete.

243 Spletna rekonstrukcija je na naslovu (11. 8. 2009).

244 Začetne strani Joyceovega hiperteksta so seveda metapripovedne, vsebujejo predvsem navodila za branje. Za izkušnjo dela je potrebno obiskati navedeno spletišče s spletno verzijo dela.

245 Afternoon se od osnovnega modela hiperteksta, ki ga sestavljajo povezave in vozlišča (links, nodes), razlikuje po pogojnih povezavah, ki se odprejo, šele ko so izpolnjeni posebni pogoji, npr. po tem, ko je bralec že »srečal« določen skripton, ter po nevidnih povezavah (običajno so povezave označene, na spletu, npr. tipično v modri barvi in podčrtano; Michael Joyce za nevidne hipertekstne povezave uporabi bolj poetičen izraz, »words that yield«).

246 Implicitni poslušalec, ki stoji pripovedovalcu nasproti na eni od komunikacijskih ravni literature. Implicitni bralec kot funkcija dela je rezultanta refrakcije vseh implicitnih poslušalcev.

247 Aarseth to poveže tudi z Iserjevimi praznimi mesti (Aarseth 111).

248 David Link poveže hipertekst in pustolovščine z retorično tradicijo mnemotehnike ali umetnosti spomina (nem. Mnemonik, angl. art of memory), kot tradicije rabe prostorov in predmetov v njih, da bi si govornik zapomnil govor (prim. Yates).

249 Aarseth opredeli razliko med lingvistično in igralno plastjo komunikacije še skozi dve zanimivi formulaciji. »[The] meaning struggles to produce itself through the cyborg [v pomenu povezave organskih in anorganskih procesov v upravljanju tekstnega stroja] activity of writing,« kar se razlikuje od metaforične formulacije o nezmožnosti popolne komunikacije (Aarseth 55, 57). In drugič: »To suggest that the reader is a reader-author is to deny that the gap between these two positions has never been greater. If there is satisfaction [v branju hiperpripovedi …] it means simply that the would-be reader [uporabnik kot igralec] has managed to become a reader-reader, also in the sense of reading [kot dejansko branje]. Readership has been restored but not transcended« (Aarseth 94).

250 Na tem mestu izpeljava sledi predvsem razširitvi literarnega, kar pa zgolj začasno premešča splošni medijskokritični pogled.

251 Poseben pogled na to problematiko podaja Vilém Flusser, ki bo obravnavan v nadaljevanju.

252 V okvirih Bahtinove teorije je vsaka izjava zaradi dialogiziranosti tako ali tako kompleksna.

253 Arhiv datotek v zvezi s projektom je na naslovu