Tudi Hugo Aust V svojem pregledu polja raziskav realizma V literaturi z naslovom Literatur des Realismus: 3

, prim. tudi 26. 1. 2010.)

185 »[…] general tendencies of a culture undergoing computerization« (Manovich, The Language of New Media 27).

186 Ne gre za množico enakih kopij.

187 Kustosinji: Elisabeth Fiedler, Christa Steinle, znanstveni svetovalec: Peter Weibel, 15. 11. 2005-15. 1. 2006, Neue Galerie Graz.

188 Medijska v izrazu »medijska umetnost« se – pri Manovichu – nanaša na analogno posneti avdiovizualni material. »Medijski stroji« (media machines) reprezentirajo dejanskost in skrbijo za družbeno širjenje reprezentacij (Manovich, The Language of New Media 22, 25). Digitalizacija (digitization), ki spremeni analogne podatke prek vzorčenja in kvantifikacije v diskretne vrednosti, spremeni medijsko sporočilo v novomedijsko (28). Posebej v Avstrijskem in Nemškem okolju je pojem »Medienkunst« razširjen, npr. ZKM Karlsruhe je »Zentrum für Kunst und Medientechnologie«. Pojem medijska umetnost pokriva tako področje starih tehničnih medijev kot nove medije v Manovichevem pomenu – gre za umetnost v »mediju« občil, informacijskih tehnologij v najširšem pomenu besede (prim. 9. 2. 2010).

189 Npr. kot jo opisuje Flusserjeva teorija.

190 Post-Medium Condition (Krauss). Rosalind Krauss se z njim opredeli nasproti opisu modernistične tendence k čistosti form v spisih Clementa Greenberga.

191 (Manovich, Software takes command 48)

192 Brezplačna (pravice uporabnikov so definirane prek storitve Creative Commons) in nelektoririana – gre za posebnost v sodobni academii, ker je to storil teoretik-zvezdnik.

193 Napisana 1999, kot jo avtor predstavlja leta 2008.

194 Pomemben avtor z več deli s tega področja je Mathew Fuller.

195 Aarsteh piše o »calculated production« (Aarseth 5, 75). Weibel v okvirih projeta Die algorithmische Revolution uporabi soroden pojem algoritma za oznako sprememb v strukturi dojemanja dejanskosti.

196 Predvidela sta npr. situacijo, ko se bo vsak človek sprehajal naokoli s tedaj tehnično še neizvedljivim prenosnikom – imenujeta ga »Dynabook«.

197 Tudi »múltimedijálec«.

198 SSKJ: »multi... ali múlti... prvi del zloženk (u) nanašajoč se na

mnogo, več: multiformen; multilateralen, multimilijonar«; »médijski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na medij [v SSKJ razložen kot: 1. Kdor bo hipnotiziran, 2. snov, 3. sredstvo, pripomoček]: pripisujejo ji medijske in telepatske lastnosti [tj. pomen 1]/ publ.: postati medijska zvezda; medijska sredstva časopisi, radio, televizija«. Novomedijski umetniki v Sloveniji lahko pri Ministrstvu za kulturo RS zaprosijo za poseben status in sicer pod oznako dejavnosti iz šifranta: »avtor večpredstavnostnih (multimedijskih) programov in vsebin«, prim. (1. 2. 2010).

199 Nelson pravzaprav govori o »docuverse«, torej novi podobi sveta z vseh vidikov, ki jo povezuje globalni mrežni metadokument (Paul 10).

200 Douglas Engelbart je leta 1968 predstavil oNLine System kot prvo delujočo realizacijo računalniškega hiperteksta in z njo tudi programskega paketa, primerljivega s kasnejšimi paketi Office (danes Open Office, Microsoft Office).

201 Gre za digitalni animirani film, ki v veliki meri uporablja tehniko »zajemanja gibanja« (motion capture), kar pomeni, da so premiki animiranih likov v (sicer močno zmanipulirani in pravzaprav rekonstruirani) fizični povezavi z gibi igralcev (npr. Jima Carreya v več vlogah). Od filma z vizualnimi učinki (visual effects, ime označuje fotorealistično 3D animacijo, v nasprotju s posebnimi učinki, ki so dejanski posnetki s kamero, ter posnetki lutk, t. i. animatronics) se loči po stilizirani – ilustraciji podobni – računalniški izdelavi sličic na filmskem traku.

202 Angleški izraz »render« (slov. narediti) - nem. »berechnen«, »Bildsynthese«, Blaž Erzetič in Helena Gebrielčič sta predlagala slovenski prevod »upodabljanje« - se na področju računalniške grafike (computer graphics, CG) uporablja za računalniško izdelavo perspektivično pravilne animacije na podlagi geometrijskih modelov in drugih podatkov.

203 Očiten razlog za naslov tega besedila.

204 Soroden, iz neoavantgard izvirajoč izraz so »razširjeni mediji«, »expanded media«. Med avtorji tega izraza se navajata za področje kiparstva Erwin Wurm in, skozi parafrazo, Gene Youngblood s knjigo Expanded Cinema. Za jugoslovanski kontekst pomemben mednarodni beograjski festival Aprilski susreti (SKC Beograd, umetniški vodja 1974-2001 je bila Biljana Tomić) se je od leta 1972 posvečal področju »proširenih medija«.

205 (1. 2. 2010)

206 Npr. spletna objava izrazu »intermedijsko« nasprotnega stališča Marije Mojce Pungerčar, (1. 2. 2010).

207 Strategija razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2008–2011,