Tudi Hugo Aust V svojem pregledu polja raziskav realizma V literaturi z naslovom Literatur des Realismus: 3

(10. 6. 2009)

141 Poseben vidik predstavljajo tudi tipologije historično razumljenega realizma, ki ga členijo na sinhroni ravni: Kohl poleg dvojice realizma kot konstrukta in metode navede tudi tridelno tipologijo. Pravi: »Realistische Literatur je nach dem Temperament der Autoren ihr gegenkulturelles Erbe verschieden: Sie kann es [a, podoben realizmu kot metodi] pflegen und in satirischer Haltung die Entzweiung von Idealität und Wirklichkeit demonstrieren oder [b] verdecken, indem sie eine Totalität aus Ideal und Realität entwirft – wie etwa der poetische Realismus -, oder [c, podoben realizmu kot konstruktu] aus der methodisch betriebenen Suche nach der wahren Beschaffenheit der Wirklichkeit ihr eigentliches Geschäft machen, dessen Ernst an die ehemals spottende Nachäffung nicht mehr erinnert.« (Kohl 207, 203). Prim. tudi 9. poglavje Sternove monografije On Realism, ki vsebuje štiridelno tipologijo realizma.

142 (23. 10. 2010)

143 Podčrtal A. V.

144 Termin naturalizem je bil nasprotno na slovenskem uporabljan v povezavi s francosko naturalistično šolo, torej razumljen v historičnem pomenu.

145 To je seveda v skladu z marksistično rabo izraza realizem (Aust 60).

146 V kontekstu tega besedila velja omeniti povezavo realizma s pragmatizmom pri Hansu Vilmarju Geppertu.

147 Kosov verizem se npr. od Auerbachovega realizma razlikuje predvsem po tem, da ne vključuje zahteve po resnem, celo tragičnem obravnavanju t. i. nizkih snovi. Kosov verizem vključuje nizke žanre in morda del trivialnega, ki pa mora biti nekako »demokratično«, to pa skupaj s celotnim tonom kaže na specifične vrednote, ki se skrivajo v pomenu tipa kot korelata posebnega družbenega razreda (Kos seveda delavskemu razredu ne daje apriorne prednosti pred drugimi razredi).

148 Izrazje je seveda prevzeto iz rabe, ki se je razširila v 19. stoletju.

149 Postromantična je tako tudi francoska predrealistična dramatika »comédie de moeurs« in »pièce à thèse«; med avtorji Kos omenja poleg Dumasa ml. tudi Émilea Augierja (Kos, Primerjalna 197).

150 (Kos, Primerjalna 205)

151 V Angliji se je teorija in programatika realizma razvila pozneje, šele v osemdesetih letih 19. stoletja, in se zato pretežno mimo vprašanj naturalizma povezala tudi z vprašanji modernizma (Kohl 97-8, Morris 87-91).

152 Aust omenja objavo programatike v uredništvu Helmutha Wildhammerja v zborniki Die Literaturtheorie des deutschen Realismus (1848-1860). Kohlova starejša monografija nasprotno še ugotavlja, da dela v Nemčiji zaostajajo za sodobno teorijo (Kohl 105).

153 Dodano je poglavje o Don Kihotu, in sicer že leta 1949 za španski prevod.

154 Aust poveže Auerbachov pojem realizma z normativnim pomenom realizma (Aust 12).

155 Snoj uporablja prevod resničnost za nemško Wirklichkeit.

156 Gre za rabo izraza, ki se razlikuje od gornje binarne opozicije, od katerih ena pomeni ločevanje slogov, druga pa mešanje slogov (Stilmischung).

157 (21. 1. 2010).

158 Evropo je mogoče razumeti kot (po Auerbachu) pri Avguštinu prvič ozaveščeni stik slogov dveh svetov: grško-rimskega in judovsko-krščanskega (Auerbach 58, Snoj 410).

159 Poglavje 2.2.2 Realismus als Stilbegriff v Austovi monografiji. O vsebinskem vidiku določitve realizma govorita tako Aust kot – kritično - Kohl (Aust 12, Kohl 13, 42-4, 116, 196-7).

160 Podobna povezava med slogom, žanrom in človeško intencijo, ideologijo, je vidna v Bahtinovih delih. Aleksander Skaza ugotavlja, da Bahtin v spisu Beseda v romanu poudarja intencijski (Skaza: »intencionalni«) vidik stila, ki odseva pogled na svet, ki se sklada z žanrskim poudarkom v razpravi Problem govornih žanrov. Bahtin tudi žanru pripisuje pomen celovitega in vsakokrat novega načina videnja in razumevanja dejanskosti (Bahtin, Estetika in humanistične vede 239).

161 Gre za kategorijo iz sistema Janka Kosa, ki bi jo v okvirih drugačnega metodološkega sistema lahko označili tudi kot marksistično kritični odnos do ideologije vladajočih razredov skozi navezavo na proletariat kot perspektivo odnosa dela do snovi. Auerbach, seveda, ni bil izoliran od marksističnih debat v Nemčiji med obema vojnama. Prim. tudi gornjo omembo sorodnosti med Bahtinovimi in Auerbachovimi pogledi.

162 V Nemčiji je po Auerbachu prelomni avtor Marx (Auerbach 326).

163 Že leta 1928 je Walter Benjamin v svoji edini v času njegovega življenja objavljeni knjigi, Izvoru nemške žaloigre (Ursprung des deutschen Trauerspiels), pisal o podobni mišljenjski podobi sveta in poudaril tudi razliko, ki ustreza razliki med Auerbachovim konceptom srednjeveškega kreaturnega realizma, temelječega na konceptu figure, in Benjaminovim lastnim konceptom baročne žaloigre, ki temelji na reinterpretaciji teorije alegorije. »Wo das Mittelalter die Hinfälligkeit des Weltgeschehens und die Vergänglichkeit der Kreatur als Stationen des Heilswegs zur Schau stellt, vergräbt das deutsche Trauerspiel sich ganz in die Trostlosigkeit der irdischen Verfassung« (