Tudi Hugo Aust V svojem pregledu polja raziskav realizma V literaturi z naslovom Literatur des Realismus: 3

(23. 8. 2005)

446 Pod naslovom Fredhof Laguna (2003) Narvike Bovcon, Gašperja Jemca in Aleša Vaupotiča je bil posebej za 50. mednarodno razstavo likovnih umetnosti Beneški bienale realiziran projekt narativizacije realnega prostora prek njegove podvojitve – vendar nemimetične – v računalniško generirani 3D virtualni realnosti (Vaupotič, Mouseion Serapeion: pametni arhiv – odprte kode). Spletna stran in (5. 2. 2010).

447 Foucaultova arheologija pravzaprav kartografsko opisuje temporalne vektorje izpeljave (Foucault, Arheologija vednosti IV/5/I).

448 Tudi avtorska pozicija se izkaže za arhiv, kar je mogoče razumeti na dveh ravneh – kot dialog več avtorjev ali pa skozi podobo človeka prek prizme Foucaultove arheologije vednosti, ki heterogenost sebstva označi takole: »mi sami [smo] razlika mask« (Foucault, Arheologija vednosti 131).

449 »Milgramov kontinuum realnosti in virtualnosti« (Milgram's Reality-Virtuality Continuum) poveže polje mešane realnosti od realnega okolja prek povečane realnosti ter nato povečane virtualnosti do virtualnega okolja (Vitual Environment). P. Milgram and A. F. Kishino: Taxonomy of Mixed Reality Visual Displays, 1994.

450 , prim. tudi Jeffrey Shaw & Tjebbe van Tijen: Literary Psychogeography, posebej op. 1 ( 6. 2. 2010).

451 Izraz estetika je uporabljen za teoretski pretres specifičnega arhivskega izraza.

452 Gre za po ikonološki metodi zelo odmevnega avtorja, ki je v obdobju nemškega fašizma vplival prek nemške emigracije v Združenih državah, t. i. Hamburške šole umetnostne zgodovine, njegov arhiv, za katerega je dal zgraditi posebno zgradbo v Hamburgu (Kultur-wissenschaftliche Bibliothek Warburg), pa je ohranjen kot Warburg Institute v Londonu (Bruhn).

453 Ponatis, ki bo navajan, je v The Archive.

454 Angleška objava: Gerhard Richter's 'Atlas'. The Anomic Archive, 1999.

455 Ponatis v Archivologie.

456 Angleška objava: Warburg's Paragon? The End of Collage and Photomontage in Postwar Europe, 1998. Prevoda obeh različic razprave v angleščino sta avtorjeva.

457 Janez Vrečko v slovenski komparativistiki raziskuje avantgardna dela Srečka Kosovela s podobnim poudarkom kot Buchloh.

458 Adornov spis Charakteristik Walter Benjamins (1950). V: Prismen. Kulturkritik und Gesellschaft, Gesammelte Schriften. Band 10/1. Frankfurt: 1977. 238-53.

459 Podčrtal A. V.

460 Helmut Herzfeld

461 Ла́зарь Ма́ркович Лиси́цкий

462 Osip Brik: From Painting to Photography v Photography in the Modern Era. European Documents and Critical Writings, 1913-1940.

463 & (10. 2. 2010)

464 Pri arhivskih projektih je datacija pravzaprav vedno problem, saj obstajajo vsaj trije pomembni datumi: nastajanje arhiva (ki je praviloma časovni razpon), trenutek, ko je arhivski projekt dokončan, ter datum njegove javne predstavitve – pogosto drugi datum sovpade s koncem avtorjevega življenja, v primeru politične represije je lahko javna objava posmrtna, kot v Benjaminovem primeru.

465 Faksimile pod naslovom Album je izdala založba Hantje Cantz leta 2004; (11. 2. 2010).

466 Prim. obdelavo dela v monografiji Maud Lavin: Cut from the Kitchen Knife ter razpravo Melisse A. Johnson.

467 Arhivskost knjige umetnika opisuje razprava Anne Moeglin-Delcroix The Model of the Sciences, ki je objavljena v The Archive, str. 108-12. Gre za odlomek iz avtoričine monografije iz leta 1997 Esthétique du livre d'artiste.

468 Ime izvira od zbirke zemljevidov iz leta 1585 Gerarda Mercatorja, na katere platnicah je bil natisnjen velikan Atlas.

469 Prevod v Izbranih spisih Studia Humanitatis.

470 Slov. prevod dodaja pomen taktičnega, ki ga Benjamin ne izreče: »s taktiko, recepcijo, s privajanjem« (Benjamin, Izbrani spisi 174). Pojem taktičnega je v teoriji novih medijev povezan predvsem z Michelom de Certeaujem in delom L'invention du quotidien. Tome 1: Arts de faire (1980, The Practice of Everyday Life, 1984), pri Benjaminu pa ga zamenjuje pojem taktilnega sam.

471 Benjamin v tem kontekstu predlaga tudi tezo o »preseganju področja umetnosti« Benjamin, Izbrani spisi 151).

472 Prva objava v Frankfurter Zeitung.

473 V verziji Atlasa iz 2006 je to enajsti list.

474 Katalog razstave, ki rekonstruira nastop Broodthaersa na Documenti 5, 1972 (Karmel): Marcel Broodthaers: Musée d'art Moderne, Département des Aigles, Section Publicité. Gilissen, Maria & Buchloh, Benjamin H. D. (eds.). New York: Marian Goodman Gallery, 1995. Prim. tudi Broodthaers: Writings, Interviews Photographs, ur. Buchloh.

475 Orli so s političnimi konotacijami nabit ironični motivno-tematski fokus projekta.

476 Alexander Alberro in Blake Stimson, urednika antologije Institutional Critique, uvodoma povesta, da je pravzaprav Buchloh vzpostavil teoretične okvire za institucionalno kritiko;