46
opiše kot neuresničeno potrebo po pripadnosti, v kateri je samozadostnost oblika obrambe
pred bolečimi občutji. Tudi Stephan in Bachmansova raziskava iz leta 1999 (v Zapf in drugi
2008, str. 162) potrjuje navedeno, saj dokazuje, da so izogibajoče navezani posamezniki
pogosteje zasvojeni s seksualnostjo prav zaradi svojih relacijsko – destruktivnih vzorcev in da
je uporaba fantazij vedenje, ki je nadomestilo za intimnost, kjer posameznik ne more
neposredno nasloviti svojih čustvenih potreb in jih pač izrazi preko (pogosto tveganega)
spolnega vedenja. Opisana vedenja sovpadajo tudi z Zapfovim (2008) opisom karakteristik
posameznikov, ki so izogibajoče navezani, kjer navaja, da izkazujejo izogibajoče navezane
osebe minimalne intimne emocije, strah pred intimnostjo, čustveno hladnost, dvom vase, nižje
standarde partnerskega odnosa, ki se kažejo tudi kot manj stroga prepričanja glede spolnosti,
kar jim onemogoča, da bi si poleg spolne intimnosti zagotovili tudi emocionalno intimnost.
Zato je dostopanje do seksualnih vsebin na internetu lahko nadomestek za pristne odnose prav
za tiste posameznike, katerih značilnost je izogibajoči stil navezanosti. Na ta način zlorabljena
seksualnost pa se lahko izrodi v zasvojenost s seksualnostjo. Zasvojenim in tistim, ki se bojijo
bližine in intime, je skupno kompulzivno ukvarjanje z neko dejavnostjo. Na ta način se jim ni
treba soočiti s seboj, kar pomeni ukvarjati se z lastnimi čustvi, napakami ali omejitvami.
Ironijo seksualne zasvojenosti zelo dobro opišeta Butler in Zitzman (2005, str. 313), ko trdita,
da »se kaže prav v človeškem odklopu, ki se zgodi v najbolj intimni človeški povezanosti,
torej prav tam, kjer bi človek moral biti najbolj »priklopljen«.
3.
EMPIRIČNI DEL
3.1. Opredelitev raziskovalnega problema in cilji
Problem, ki ga bomo v naši magistrski nalogi izpostavili, je ugotovitev, kako so stili
navezanosti v odraslosti povezani s seksualnim vedenjem na internetu. Preveriti želimo, ali je
problematično seksualno vedenje na internetu povezano z ne-varno obliko navezanosti v
odraslosti. Zanima nas tudi, ali obstajajo utemeljene razlike v stilu navezanosti med osebami,
ki živijo v intimni partnerski zvezi, in osebami, ki so samske ali razvezane.
Glavni cilj magistrske naloge bo torej preveriti ali obstaja povezava med stilom navezanosti v
odraslosti in seksualnim vedenjem na internetu.
47
V nalogi bomo zasledovali naslednje cilje:
skozi izsledke razvojne znanosti in relacijske paradigme bomo natančneje predstavili
koncepte teorije navezanosti, ki so pomembni za aplikacijo teorije navezanosti na
področje problematičnega seksualnega vedenja na internetu, kamor uvrščamo tudi
zasvojenost z internetnim seksom,
natančneje bomo obrazložili in pojasnili pojav zasvojenosti z internetnim seksom in
opredelili vzroke in možne posledice le-tega,
osvetlili bomo problematiko seksualnega vedenja na internetu z vidika medosebnih
odnosov,
povzeli bomo rezultate, ki jih bomo dobili z raziskovalnim delom in jih primerjali z
drugimi podobnimi raziskavami,
raziskali bomo domnevo, da posameznikov stil navezanosti v odraslosti in njegovo
problematično seksualno vedenje na internetu vzajemno vplivata drug na drugega,
preverili bomo razširjenost problematičnega seksualnega vedenja na internetu na
naključno izbranem vzorcu.
Pričujoča naloga predstavlja dodano vrednost na področju razumevanja zasvojenosti z
internetnim seksom in nov prispevek na področju preučevanja teorije navezanosti. Ponujala
bo možnost poglobljenega razumevanja in zdravljenja zasvojenosti s seksualnostjo, ki postaja
naraščajoč družbeni problem na področju duševnega zdravja.
Koncept navezanosti v odraslosti se nam zdi raziskovalno zanimiv, ker omogoča biološko,
psihološko in socialno razumevanje oblikovanja, ohranjanja ali razdora odnosov, ki so
področje, mimo katerega pri preučevanju zasvojenosti z internetnim seksom ne moremo. V
Sloveniji še nismo zasledili tovrstne raziskave.
3.2. Hipoteze
Glavno raziskovalno vprašanje, ki nas bo pri delu vodilo, je:
Ali obstaja povezanost med stilom navezanosti v odraslosti in seksualnim vedenjem na
internetu?
Pregledana literatura (Kompan Erzar, 2003; Carnes, 2006; Gostečnik, 2008b; Hall, 2013)
48
izkazuje, da je dejavnik razvoja in vzdrževanja seksualnega vedenja na internetu nezmožnost
vzpostavitve stila varne navezanosti v medosebnih odnosih z ljudmi, ki so nam blizu. Takemu
posamezniku lahko seksualno vedenje na internetu predstavlja nadomestek, s katerim si
zagotovi varno osnovo. Zato bomo preverili tudi, ali obstaja razlika v stilu navezanosti v
odraslosti ter seksualnim vedenjem na internetu med udeleženci glede na njihov trenutni
zakonski stan (v intimni partnerski zvezi, samski).
V ta namen smo postavili naslednje hipoteze:
Posamezniki, katerih seksualno vedenje na internetu ni nujno problematično, so bolj
pogosto varno navezani kot tisti, katerih seksualno vedenje na internetu je
problematično ali bi v bodoče lahko postalo problematično.
Posamezniki, katerih seksualno vedenje na internetu je problematično ali bi v bodoče
lahko postalo problematično, so bolj pogosto izogibajoče-odklonilno navezani kot
varno navezani.
Posamezniki, ki so trenutno v intimni partnerski zvezi, so bolj pogosto varno navezani
in bo njihovo seksualno vedenje na internetu manj problematično.
Glede na najnovejšo definicijo zasvojenosti, ki pravi, da je zasvojenost »primarna kronična
bolezen možganskih sistemov za nagrajevanje in motivacijo ter z njimi povezanih nevronskih
povezav« (Rozman 2013, str. 23), in zelo nova dognanja na področju nevroznanosti, ki
dokazujejo, da oblika navezanosti pusti pomembno sled v delovanju možganov na področju
organskega spomina (Horvat, 2014; Fisher v Carnes 2010, str. 95) ter spoznanja raziskovalcev
(Clulow v Gostečnik 2010, str. 20), ki so v longitudinalnih študijah dokazali, da se oblike
navezav, ki so bile formirane v infantilni dobi, prenašajo v odraslo dobo, kar je skladno z
ugotovitvami avtorjev, ki so raziskovali stil navezanosti v odraslosti (Hazan in Shaver, 1987,
1993) in stil navezanosti v odraslosti v povezavi s spolnim vedenjem (Brennan, Clark in
Shaver; Feeney v Tomc 2005, str. 403; Solomon v Gostečnik 2010, str. 140), lahko
pričakujemo, da bodo vse postavljene hipoteze v našem raziskovanju, potrjene.
3.3. Raziskovalni pristop
V družboslovnem raziskovanju običajno govorimo o dveh pristopih, paradigmah oziroma
metodologijah, in sicer o kvantitativni in kvalitativni metodologiji, ki se razlikujeta glede na
vrsto podatkov ter po načinu zbiranja in analize le-teh. Izbiramo jih glede na to, kaj je za
Dostları ilə paylaş: |