V novi gorici magistrska naloga



Yüklə 0,77 Mb.
Pdf görüntüsü
səhifə23/32
tarix16.11.2017
ölçüsü0,77 Mb.
#10382
1   ...   19   20   21   22   23   24   25   26   ...   32

46 

opiše  kot  neuresničeno  potrebo  po  pripadnosti,  v  kateri  je  samozadostnost  oblika  obrambe 

pred bolečimi občutji. Tudi Stephan in Bachmansova raziskava iz leta 1999 (v Zapf  in drugi 

2008,  str.  162)  potrjuje  navedeno,  saj  dokazuje,  da  so  izogibajoče  navezani  posamezniki 

pogosteje zasvojeni s seksualnostjo prav zaradi svojih relacijsko – destruktivnih vzorcev in da 

je  uporaba  fantazij  vedenje,  ki  je  nadomestilo  za  intimnost,  kjer  posameznik  ne  more 

neposredno  nasloviti  svojih  čustvenih  potreb  in  jih  pač  izrazi  preko  (pogosto  tveganega) 

spolnega  vedenja.  Opisana  vedenja  sovpadajo  tudi  z  Zapfovim  (2008)  opisom  karakteristik 

posameznikov,  ki  so  izogibajoče  navezani,  kjer  navaja,  da  izkazujejo  izogibajoče  navezane 

osebe minimalne intimne emocije, strah pred intimnostjo, čustveno hladnost, dvom vase, nižje 

standarde partnerskega odnosa, ki se kažejo tudi kot manj stroga prepričanja glede spolnosti, 

kar jim  onemogoča, da  bi  si  poleg spolne intimnosti  zagotovili tudi emocionalno intimnost. 

Zato je dostopanje do seksualnih vsebin na internetu lahko nadomestek za pristne odnose prav 

za tiste posameznike, katerih značilnost je izogibajoči stil navezanosti. Na ta način zlorabljena 

seksualnost pa se lahko izrodi v zasvojenost s seksualnostjo. Zasvojenim in tistim, ki se bojijo 

bližine in intime, je skupno kompulzivno ukvarjanje z neko dejavnostjo. Na ta način se jim ni 

treba soočiti s seboj, kar pomeni ukvarjati se z lastnimi čustvi, napakami ali omejitvami. 

 

Ironijo seksualne zasvojenosti zelo dobro opišeta Butler in Zitzman (2005, str. 313), ko trdita, 



da  »se  kaže  prav  v  človeškem  odklopu,  ki  se  zgodi  v  najbolj  intimni  človeški  povezanosti, 

torej prav tam, kjer bi človek moral biti najbolj »priklopljen«.  

 

3.

 

EMPIRIČNI DEL 

3.1.  Opredelitev raziskovalnega problema in cilji 

Problem,  ki  ga  bomo  v  naši  magistrski  nalogi  izpostavili,  je  ugotovitev,  kako  so  stili 

navezanosti v odraslosti povezani s seksualnim vedenjem na internetu. Preveriti želimo, ali je 

problematično  seksualno  vedenje  na  internetu  povezano  z  ne-varno  obliko  navezanosti  v 

odraslosti. Zanima nas tudi, ali obstajajo utemeljene razlike v stilu navezanosti med osebami, 

ki živijo v intimni partnerski zvezi, in osebami, ki so samske ali razvezane. 

 

Glavni cilj magistrske naloge bo torej preveriti ali obstaja povezava med stilom navezanosti v 



odraslosti in seksualnim vedenjem na internetu.  

 



47 

V nalogi bomo zasledovali naslednje cilje: 

 

skozi izsledke razvojne znanosti in relacijske paradigme bomo natančneje predstavili 



koncepte  teorije  navezanosti,  ki  so  pomembni  za  aplikacijo  teorije  navezanosti  na 

področje  problematičnega  seksualnega  vedenja  na  internetu,  kamor  uvrščamo  tudi 

zasvojenost z internetnim seksom, 

 



natančneje  bomo  obrazložili  in  pojasnili  pojav  zasvojenosti  z  internetnim  seksom  in 

opredelili vzroke in možne posledice le-tega, 

 

osvetlili  bomo  problematiko  seksualnega  vedenja  na  internetu  z  vidika  medosebnih 



odnosov, 

 



povzeli  bomo  rezultate,  ki  jih  bomo  dobili  z  raziskovalnim  delom  in  jih  primerjali  z 

drugimi podobnimi raziskavami, 

 

raziskali  bomo  domnevo,  da  posameznikov  stil  navezanosti  v  odraslosti  in  njegovo 



problematično seksualno vedenje na internetu vzajemno vplivata drug na drugega

 



preverili  bomo  razširjenost  problematičnega  seksualnega  vedenja  na  internetu  na 

naključno izbranem vzorcu. 

 

Pričujoča  naloga  predstavlja  dodano  vrednost  na  področju  razumevanja  zasvojenosti  z 



internetnim  seksom  in  nov  prispevek  na  področju  preučevanja  teorije  navezanosti.  Ponujala 

bo možnost poglobljenega razumevanja in zdravljenja zasvojenosti s seksualnostjo, ki postaja 

naraščajoč družbeni problem na področju duševnega zdravja. 

 

Koncept  navezanosti  v  odraslosti  se  nam  zdi  raziskovalno  zanimiv,  ker  omogoča  biološko, 



psihološko  in  socialno  razumevanje  oblikovanja,  ohranjanja  ali  razdora  odnosov,  ki  so 

področje,  mimo  katerega  pri  preučevanju  zasvojenosti  z  internetnim  seksom  ne  moremo.  V 

Sloveniji še nismo zasledili tovrstne raziskave.  

 

3.2.  Hipoteze 

Glavno raziskovalno vprašanje, ki nas bo pri delu vodilo, je: 

 

Ali  obstaja  povezanost  med  stilom  navezanosti  v  odraslosti  in  seksualnim  vedenjem  na 



internetu? 

 

Pregledana  literatura  (Kompan  Erzar,  2003;  Carnes,  2006;  Gostečnik,  2008b;  Hall,  2013) 




48 

izkazuje, da je dejavnik razvoja in vzdrževanja seksualnega vedenja na internetu nezmožnost 

vzpostavitve stila varne navezanosti v medosebnih odnosih z ljudmi, ki so nam blizu. Takemu 

posamezniku  lahko  seksualno  vedenje  na  internetu  predstavlja  nadomestek,  s  katerim  si 

zagotovi  varno  osnovo.  Zato  bomo  preverili  tudi,  ali  obstaja  razlika  v  stilu  navezanosti  v 

odraslosti  ter  seksualnim  vedenjem  na  internetu  med  udeleženci  glede  na  njihov  trenutni 

zakonski stan (v intimni partnerski zvezi, samski). 

 

V ta namen smo postavili naslednje hipoteze:  





 

Posamezniki, katerih  seksualno  vedenje na internetu  ni  nujno  problematično, so bolj 



pogosto  varno  navezani  kot  tisti,  katerih  seksualno  vedenje  na  internetu  je 

problematično ali bi v bodoče lahko postalo problematično. 



 

Posamezniki, katerih seksualno vedenje na internetu je problematično ali bi v bodoče 



lahko  postalo  problematično,  so  bolj  pogosto  izogibajoče-odklonilno  navezani  kot 

varno navezani. 



 

Posamezniki, ki so trenutno v intimni partnerski zvezi, so bolj pogosto varno navezani 



in bo njihovo seksualno vedenje na internetu manj problematično. 

 

Glede  na  najnovejšo  definicijo  zasvojenosti,  ki  pravi,  da  je  zasvojenost  »primarna  kronična 



bolezen možganskih sistemov za nagrajevanje in motivacijo ter z njimi povezanih nevronskih 

povezav«  (Rozman  2013,  str.  23),  in  zelo  nova  dognanja  na  področju  nevroznanosti,  ki 

dokazujejo, da oblika navezanosti pusti pomembno sled v delovanju možganov na področju 

organskega spomina (Horvat, 2014; Fisher v Carnes 2010, str. 95) ter spoznanja raziskovalcev 

(Clulow  v  Gostečnik  2010,  str.  20),  ki  so  v  longitudinalnih  študijah  dokazali,  da  se  oblike 

navezav,  ki  so  bile  formirane  v  infantilni  dobi,  prenašajo  v  odraslo  dobo,  kar  je  skladno  z 

ugotovitvami avtorjev, ki so raziskovali stil navezanosti v odraslosti (Hazan in Shaver, 1987, 

1993)  in  stil  navezanosti  v  odraslosti  v  povezavi  s  spolnim  vedenjem  (Brennan,  Clark  in 

Shaver;  Feeney  v  Tomc  2005,  str.  403;  Solomon  v  Gostečnik  2010,  str.  140),  lahko 

pričakujemo, da bodo vse postavljene hipoteze v našem raziskovanju, potrjene. 

 

3.3.  Raziskovalni pristop 

V  družboslovnem  raziskovanju  običajno  govorimo  o  dveh  pristopih,  paradigmah  oziroma 

metodologijah, in sicer o kvantitativni in kvalitativni metodologiji, ki se razlikujeta glede na 

vrsto  podatkov  ter  po  načinu  zbiranja  in  analize  le-teh.  Izbiramo  jih  glede  na  to,  kaj  je  za 




Yüklə 0,77 Mb.

Dostları ilə paylaş:
1   ...   19   20   21   22   23   24   25   26   ...   32




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©genderi.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

    Ana səhifə