Bojan [optrajanov
Yüklə 4,97 Kb. Pdf görüntüsü
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- I redoks reakciite se pretstavuvaat so ravenki
a b Sl. 4.27. Postavena vo rastvor od srebro nitrat, bakarnata spirala (a) go istisnuva srebroto i na spiralata se izdvojuvaat kristal~iwa od metalno srebro, a rastvorot se obojuva sino od prisutnite Cu 2+ joni (b) Vo zavisnost od lesnotijata so koja metalite reagiraat so kiselini, a i vrz osnova na nekoi drugi svojstva, popoznatite metali mo`e da se podredat vo slednava niza: Li K Ca Na Al Zn Fe Cd Ni Sn Pb H 2 Cu Ag Hg Au (kolku ponalevo vo nizata e daden metal, tolku polesno toj reagira so kiselinite). Poradi vrskata me|u reakciite na metalite so kiselini i elektrohemiskite procesi, niza kako onaa pogore se vika elektrohemiska niza na metalite (ponekoga{ i naponski reda na metalite). Kako {to se gleda, vo nizata e vklu~en i vodorodot, makar {to toj ne e metal. Toa e storeno zaradi toa {to vodorodot slu`i kako svoevidna osnova za sporeduvawe. Imeno, ako eden metal vo elektrohemiskata niza se nao|a pred vodorodot, toga{ }e bide mo`no so reakcija na toj metal so kiselini da se dobie gasovit vodorod, a ako metalot se nao|a zad vodorodot, vakva reakcija nema da mo`e spontano (samata od sebe) da te~e. Osven toa, metal {to se nao|a ponapred vo elektrohemiskata niza }e mo`e, po pravilo, od negovite soedinenija da istisnuva koj i da e metal {to vo nizata se nao|a zad nego * . Taka, so rastvor na bakar sulfat }e reagiraat, osloboduvaj}i elementaren bakar, site metali vo elektro- hemiskata niza, zaklu~no so olovoto. Se razbira, i bakarot mo`e da gi istisnuva metalite {to * Soedinenijata za koi{to se zboruva se soedinenija na metalot {to se nao|a ponadesno vo elektrohemiskata niza. Ako mislevme na soedinenija na metalot {to se nao|a ponalevo, }e re~evme “od svoite soedinenija”! 121 se nao|aat zad nego vo elektrohemiskata niza. Takov e slu~ajot so srebroto (sl. 4.27). Procesot {to se slu~uva mo`e da se pretstavi so reakcionata ravenka 2AgNO 3 (aq) + Cu(s) = 2Ag(s) + Cu(NO 3 ) 2 Da povtorime: x ako vo elektrohemiskata niza eden metal se nao|a ponapred od nekoj drug metal, toj }e mo`e da reagira so sol na vtoriot metal; x produkti na vakva reakcija }e bidat sol na metalot {to polesno oddava elektroni i metalot (vo elementarna sostojba) koj{to pote{ko oddava elektroni. I redoks reakciite se pretstavuvaat so ravenki Kako i site drugi hemiski procesi, i oksidaciono–redukcionite reakcii mo`e da se pretstavat so pomo{ na ravenki. Vpro~em, nie pogore ve}e postapuvavme taka. Vo osnova, nema su{tinski razliki me|u ravenkite na redoks procesite i onie na drugi tipovi hemiski reakcii. I tuka na levata strana se naveduvaat supstancite {to se reaktanti, a na desnata onie {to se produkti na reakcijata, pa potoa ravenkata se izramnuva. Me|utoa, razmenata na elektroni (a tokmu toa e karakteristi~no za oksidaciono–redukcionite reakcii) ne se pretstavuva vo ravenkite zapi{ani na voobi~aeniot na~in * . Zaradi toa, ne e sekoga{ † vedna{ jasno dali edna ravenka se odnesuva ili ne se odnesuva na redoks reakcija. Ako sakame da go istakneme faktot deka elektroni se razmenuvaat, mo`e so ravenki oddelno da gi pretstavime procesot na oddavawe na elektroni (procesot na oksidacija) i onoj na primawe na elektroni (procesot na redukcija). So drugi zborovi, mo`e prvin da gi napi{eme ravenkite na soodvetnite polureakcii. Taka, za procesot vo koj cink reagira so bakarni joni (ovaa reakcija be{e razgledana pogore) mo`e da napi{eme: Zn o Zn 2 2e – Cu 2 2e – o Cu Kako {to znaeme, polureakciite (procesite na oddavawe i na primawe na elektroni) ne mo`e da se slu~uvaat oddelno eden od drug. Vsu{nost, vistinskata reakcija e rezultat na istovremenoto prote~uvawe na obete polureakcii. Vodej}i smetka za ova, mo`e da gi sobereme ravenkite na polureakciite: Zn Cu 2 2e – o Zn 2 2e – Cu Poradi toa {to i na levata i na desnata strana se javuva ~lenot 2e – , toj mo`e i da ne se pi{uva (t.e. mo`e da se poni{ti ‡ , onaka kako {to se postapuva so ednakvi ~lenovi na dvete strani od * Barem ne vo takov vid {to toa da mo`e vedna{ da se vidi. † Osobeno ako ravenkata e pokomplicirana. ‡ Vnimavaj: Da se poni{ti, ne e isto {to i da se skrati! 122 obi~nite, algebarski, ravenki). Taka, ravenkata na oksidaciono–redukcioniot proces }e go dobie svojot kraen vid: Zn Cu 2 o Zn 2 Cu I vo drugi (osobeno vo poednostavnite) slu~ai, ravenkite na oksidaciono–redukcionite reakcii se svoeviden zbir na ravenkite na dvete polureakcii – oddavaweto i primaweto na elektroni, t.e. oksidacijata i redukcijata. Vo gorniot primer, brojot na oddadeni i primeni elektroni vo dvete polureakcii e ednakov:: ako vo nekoj period se oddadeni dva mola elektroni, dva mola elektroni se i primeni. Poinaku re~eno, edna formulna edinka od redukcionoto sredstvo (cinkot) otpu{ta dva elektrona, a edna formulna edinka na oksidacionoto sredstvo (bakarnite joni) prima, isto taka, dva elektrona. Poinaku stojat rabotite ako se raboti za sli~na reakcija vo koja cinkot reagira so joni od srebroto: Zn 2Ag o Zn 2 2Ag Vo ovoj slu~aj, imeno, edna formulna edinka od redukcionoto sredstvo (cinkot) oddava dva elektrona, dodeka edna formulna edinka od oksidacionoto sredstvo (jonite od srebroto) prima eden elektron: Zn o Zn 2 2e – a Ag e – o Ag O~igledno, ako vo ovoj slu~aj ednostavno se soberat ravenkite na dvete polureakcii: Zn Ag e – o Zn 2 2e – Ag na levata strana }e ima pomalku elektroni odo{to na desnata i dobieniot izraz nema da bide ravenka. Za da mo`e da se napi{e kone~na ravenka vo koja nema da se pojavuvaat elektroni, onaa za vtorata polureakcija treba da se pomno`i so dva (toa treba da se stori so sekoj ~len): 2Ag 2e – o 2Ag i duri toga{ da se sobere so ravenkata za prvata polureakcija: Zn 2Ag 2e – o Zn 2 2e – 2Ag Ako, sega, se poni{tat ~lenovite koi{to na dvete strani ozna~uvaat elektroni, se dobiva vistinskata ravenka na procesot: Zn 2Ag Zn 2 2Ag Vo slu~ajot, pak, na reakcijata na oksidacija na `elezoto so kislorod (na primer, pri korozija), 4Fe 3O 2 2Fe 2 O 3 ravenkite na obete polureakcii Fe o Fe 3 3e – i O 2 4e – o 2O 2– 123 Yüklə 4,97 Kb. Dostları ilə paylaş:
|