Franc Rozman Fizika in metafizika

Fizika in metafizika
15
Relativni pogledi na
stvarnost
Dogodek, ki ga opazujem na dva različna na-
čina ali z dveh zornih kotov, lahko vidim različno.
Različni videnji dogodka sta posledica naše ome-
jenosti pri opazovanju ter popačitve, ki jo ustvar-
jajo mediji, preko katerih opazujem dogodek.
Z opazovanjem dogodka z različnih zornih kotov
lahko sicer sklepam na stvarno dogajanje, vendar
nikoli ne vem, ali je moje sklepanje pravilno.
Za projekcije vem, da so popačene. Zamišljena
predstava o stvarnosti ni zanesljiva.
Naše razumevanje dogajanj v naravi je torej le
bleda, bolj ali manj izkrivljena slika stvarnega do-
gajanja.
Kadar gledam ˘lm, ki so ga posneli na začetku razvoja ˘lm-
ske umetnosti v prejšnjem stoletju, opazim, da se kolesa kočij
vrtijo včasih naprej, včasih nazaj. Preseneča me to, da se kolesa
kočije vrtijo nazaj tudi takrat, kadar se voz premika naprej.
Protislovje me spravlja v zadrego:
•
  razum mi pravi, da se kolesa vrtijo naprej; če dobro pomi-
slim, vem, da se pri vožnji naprej lahko vrtijo le naprej;
•
   ˘lmska tehnika obrne smer vrtenja koles; vidim jih, kot
da bi se vrtela nazaj.
Vožnja kočije v ˘lmu me opozarja, da se videnje nekega do-
gajanja v naravi lahko razlikuje od tistega, kar se v resnici dogaja.
Izvorna stvarnost in projekcije
Nestvarnih in popačenih slik nekih dogajanj ne opazim le v
˘lmih. Nekatere stvari lahko zaznavam drugače, kot se zares
dogodijo tudi neposredno, z vidom in sluhom, brez ˘lmske
tehnike. Naj navedem tak primer.

---

16
Franc Rozman
Sočasen pok več izvorov slišim pokati
zaporedoma, drugega za drugim
V miselnem poskusu sočasno sprožim tri petarde (A, B in C),
ki so razporejene v ravni liniji.
Pokov petard ne slišim takoj ob sprožitvi.
Zvok od petarde do mene potuje nekaj časa, zato nastane
časovni zamik od sprožitve petarde do takrat, ko ga zaslišim.
Če se nahajam ob petardi A, pok te petarde slišim takoj.
Razdalja do petarde B je večja, zato jo slišim kot drugo. Na-
zadnje slišim petardo C, ki je najbolj oddaljena. Če stojim ob
petardi A, slišim torej poke petard v zaporedju ABC.
Če stojim ob petardi C, slišim poke petard v zaporedju CBA.
Če se postavim na sredino, ob petardo B, najprej slišim pok
petarde B, nato pa sočasna poka petard A in C. Vedno najprej
slišim najbližjo petardo, potem pa po vrsti vse ostale glede na
oddaljenost.
Poke petard lahko slišim v mnogo zaporedjih, odvisno od
tega, na katerem mestu jih poslušam.
Slišati ne morem le sočasnega poka, to je tistega zapo-
redja pokov, ki se je stvarno dogodil.

---

Fizika in metafizika
17
Videnje nekega dogajanja se lahko razlikuje
od stvarnega poteka tega dogajanja.
Poke ene same sprožitve petard lahko torej slišim na toliko
načinov, na kolikor različnih lokacijah jih poslušam. Na vsaki
lokaciji slišim drugo zaporedje pokov. Ena sama stvarna sprožitev
treh petard ima lahko nepreštevno število zaznavnih projekcij.
Kadar opisujem dogajanje v naravi, moram torej nujno ločevati:
• 
 Stvarnost, to je stvarno dogajanje, dogajanje v izvorni
obliki, kot se je v resnici dogodilo.
• 
 Projekcije, to so oblike zaznavanja nekega dogajanja na
različnih lokacijah ali v različnih okoliščinah.
Nekega dogajanja v naravi ni mogoče enoumno opredeliti,
če ne povem, ali govorim o stvarnem dogajanju ali o projekciji.
V opisanem primeru petard poznam na primer zaporedje
stvarne sprožitve petard (stvarnost), v miselnem poskusu sem si
jo zamislil kot hkratno sprožitev petard in projekcije, to so
oblike zaznavanja stvarne sprožitve, ki jih lahko izmerim na
osnovi ˘zikalnih meritev.
Zaznavam in merim lahko le projekcije.
Stvarnega dogajanja ne morem zaznati.
Naravne pojave lahko opazim le na osnovi projekcij. Odvisen
sem od tistega, kar vidim in izmerim, to pa so projekcije. Stvar-
nega dogajanja ne morem niti zaznati niti meriti.
Včasih sicer opazim, da je stvarno dogajanje enako mnogim
projekcijam. Velika medsebojna podobnost ali celo enakost
projekcij pa ne pomeni, da zaznavam stvarno dogajanje. Nam
morebiti nepoznane projekcije kaj lahko pokažejo nasprotno.
Bolj ali manj popolno sliko stvarnega dogajanja lahko po-
skušam zgraditi na osnovi logičnega povezovanja projekcij. Pri
tem si v veliki meri lahko pomagam z metodami meta˘zike.
Poznavanje stvarnega dogajanja nekega pojava mi namreč olajša
razumevanje takega pojava.

---

18
Franc Rozman
Kadar stvarnega dogajanja ne poznam, kadar stvarnega do-
gajanja ne znam izluščiti iz projekcij, mi sliko dogajanja lahko
nadomestijo bolj ali manj popačene projekcije.
Nadaljnji tekst je usmerjen predvsem na tiste naravne po-
jave, kjer se projekcije pomembno razlikujejo od stvarnega
dogajanja, s poudarkom na metodah za odkrivanje stvarnega
dogajanja.
Trenutni pojav zaznam kot pojav, ki traja
Za ilustracijo naj navedem še nekaj primerov, ki prikazujejo
razlike med stvarnostjo in projekcijami. V naslednjem misel-
nem poskusu petarde A, B in C razporedim med Zemljo in
Luno.
Žico, ki vsa naenkrat v nekem trenutku
zasveti in ugasne,
vidim kot svetlobno točko, ki potuje po žici.
Poskus 1: V primeru razporeditve petard med Zemljo in
Luno le–teh ne bom slišal, bom pa opazil njihove bliske. Petarde
tudi v tem primeru sprožim sočasno na osnovi ustreznih spro-
žilnih mehanizmov.
Svetloba ima podobno kot zvok omejeno hitrost širjenja,
zato bliskov ne zaznam naenkrat, čeprav se stvarno naenkrat
dogodijo. Bliske opazim drugega za drugim.
Z Zemlje najprej vidim blisk najbližje petarde, tiste na Zemlji,
nato petarde na sredini in nazadnje najbolj oddaljene petarde
na Luni. Petardo na Luni vidim toliko kasneje, kolikor časa
potrebuje svetloba, da preleti pot z Lune do Zemlje.
Poskus lahko popestrim tako, da na ravni liniji med Zemljo
in Luno sočasno sprožim veliko petard. Če je teh petard dovolj,
z Zemlje sprožitev petard vidim kot svetlobno točko, ki s svet-
lobno hitrostjo potuje z Zemlje proti Luni. Najprej opazim
bliske bližnjih petard, potem pa z vse večjo zakasnitvijo bliske
petard iz vse večje oddaljenosti.

---