283
A
NDRZEJ
W
IERCINSKI
: H
ERMENEUTIC
L
EGACY
92
The entirety of volume of the Canadian Society for Hermeneutics and Postmodern Thought,
Symposium 6, no. 2 (Fall/Automne 2002) is devoted to Gadamer’s philosophical legacy. See also
Guy Deniau and Jean-Claude Gens, ed., L’héritage de Hans-Georg Gadamer (Argenteuil: Asso-
ciation Le Cercle herméneutique-Société d’anthropologie phénoménologique et d’herméneutique
générale; Paris: diff. SBORG, 2003); Juan Acero, ed., Materiales del Congreso Internacional sobre
Hermenéutica Filosófica: El legado de Gadamer (Granada: Departamento de Filosofía de la Uni-
versidad de Granada, 2003); Andrzej Przyáübski, ed., Das Erbe Gadamers (Frankfurt a.M.: Peter
Lang), 2006.
their thinking, we will never be without them. The sorrow of this irreplaceable
loss calls for faithfulness in our mission as members of the International Insti-
tute for Hermeneutics: It is our call to uphold the hermeneutic legacy.
92
Andrzej Wierciúski.pmd
30.6.2006, 12:59
283
265
M
ATEJA
K
URIR
: R
AZUMEVANJE
ARHITEKTURE
V
HERMENEVTI
~
NI
FILOZOFIJI
Mateja Kurir
RAZUMEVANJE ARHITEKTURE
V HERMENEVTI^NI FILOZOFIJI
Arhitektura se kot lepa ali kot prakti~na umetnost `e od za~etka filozofije
uvr{~a v njeno polje mi{ljenja, tako na ravni estetike kot drugih filozofskih
disciplin. V nadaljevanju predstavljamo razmi{ljanja in pozicije o arhitekturi,
ki jih je obrodila hermenevti~na filozofija v dvajsetem stoletju, ko se je po
novem zasnutju Heideggra povezala s fenomenologijo. Prav Heiedggrova stava
do arhitekture nas bo vpeljala v problematiko, ki sta jo nadaljevala dva vidnej{a
misleca in nadaljevalca njegove filozofije – Gadamer in Vattimo.
Dokaj enostavno vpra{anje, ki se nam na tem mestu odpira, je kako razumeti
arhitekturo v sklopu hermenevti~ne filozofije. Ali ohraniti razumevanje arhi-
tekture v sklopu estetike in v okviru zastavitve umetni{kega dela kot izvora
sijanja resnice kot aletheie? Ali arhitektura lahko postane v zadnji instanci tudi
utemeljiteljica filozofije? Arhitektura se je v dvajsetem stoletju, v okviru kate-
rega se teoreti~na pozicija prej omenjenih filozofov tudi premika po ~asovni
premici od tridesetih do konca devetdesetih let, korenito spremenila glede na
pretekla obdobja.
Arhitekturna teorija se je do prehoda v industrijsko revolucijo in do svojega
razvojnega razmaha v dvajsetem stoletju ukvarjala najbolj izrazito s postav-
kami, ki jih je `e v antiki postavil Vitruvij. Ta tudi za~rta arhitekturno teorijo v
Mateja Kurir.pmd
19.1.2006, 8:28
265
266
P
HAINOMENA
14/53–54
U
METNOST
okviru klasi~nih stebrnih redov. Kot osrednje teoreti~ne postavke arhitekture
utemelji firmitas (trdnost), utilitas (uporabnost) in venustas (lepoto). Izraz arhi-
tektura se pojavi {e pred Vitruvijem, saj je gr{kega izvora, sestavljata pa ga
besedi arch~ in taktos. Tak{na etimologija je izpeljana iz Odiseje, kjer Homer
med nujno potrebne poklice za funkcioniranje polisa vklju~uje tudi tesarje.
,Arch~‘ slovenimo s principom, glavnim po~elom, izhodi{~em, temeljem. ,Tak-
tos
, gr{ko pomeni tesar, koren ,tek-‘ pa pomeni tudi plesti, zidati. Iz tega ple-
tenja in zidanja se razvije tkivo, detajl ali vozel. Taktos ali tecnitos je torej
tesar, ki pripravlja lesene konstrukcije, iz katerih nastanejo kamnite zgradbe.
Torej je posameznik, ki je izveden v tem poklicu, u~eni izvedenec s posebno
spretnostjo, in to je arhitekt. Taka etimolo{ka izpeljava arhitekture iz antike je
vklju~ena tudi v dana{nje razumevanje arhitekture, kjer jo iz renesan~nega
izro~ila razumemo kot uporabno umetnost, ki ni le obrt oziroma ve{~ina (tech-
ne). Renesansa se je teoreti~no dvignila z Albertijem, Palladio pa kot eden
ve~jih predstavnikov tega obdobja v kamnu uresni~i marsikateri ideal pre-
poroda antike. Na za~etku dvajsetega stoletja so arhitekti prvi~ za~eli pove-
li~evati funkcionalnost in izni~evati pomen oblike s funkcionalizmom, ki ga
zaradi poudarjanja funkcionalnosti stavb slikovito opisuje krilatica »forms fol-
lows function«. Arhitektura za~etka dvajsetega stoletja razvije nove izrazne
oblike modernizma, ki so ga oblikovali Adolf Loos, Mies Van der Rohe, Frank
Lloyd Wright, oblikovalska {ola Bauhaus s Gropiusom na ~elu in drugi. Pri
njih izraznost ornamenta zamenja mo~ materiala, zgradba pa je narejena po
meri ~loveka. Modernizem se prevesi v postmodernizem v sedemdesetih letih,
ko se za~nejo prvi odmiki kazati prav v arhitekturi, kjer se debata o post-
modernizmu tudi prvotno zastavi in je danes v teoriji humanizma {e prisotna,
tudi v filozofiji.
1. Heidegger in arhitektura kot temeljna poteza biti
Heidegger vpra{anje arhitekture, ki pri njem presega meje estetike in se razraste
na ontolo{ko raven, tesno povezuje v vpra{anjem prebivanja in grajenja ter
resnice. Ker se je s to tematiko ukvarjal v ve~ ~lankih (Izvor umetni{kega dela,
Grajenje, mi{ljenje in prebivanje,
Pesni{ko prebiva ~lovek,
Umetnost in prostor,
Tehnika in preobrat, Poreklo umetnosti in dolo~itev mi{ljenja ), bomo njegovo
mi{ljenje sku{ali osvetliti z ve~ gledi{~, ki nam bodo obenem omogo~ila vpo-
gled v preskoke njegove misli.
Mateja Kurir.pmd
19.1.2006, 8:28
266