H e r m e n e V t I k a in humanistika II

283

A

NDRZEJ

 W

IERCINSKI

: H

ERMENEUTIC

  L

EGACY

92

 The entirety of volume of the Canadian Society for Hermeneutics and Postmodern Thought,

Symposium 6, no. 2 (Fall/Automne 2002) is devoted to Gadamer’s philosophical legacy. See also

Guy Deniau and Jean-Claude Gens, ed., L’héritage de Hans-Georg Gadamer (Argenteuil: Asso-

ciation Le Cercle herméneutique-Société d’anthropologie phénoménologique et d’herméneutique

générale; Paris: diff. SBORG, 2003); Juan Acero, ed., Materiales del Congreso Internacional sobre

Hermenéutica Filosófica: El legado de Gadamer (Granada: Departamento de Filosofía de la Uni-

versidad de Granada, 2003); Andrzej Przyáübski, ed., Das Erbe Gadamers (Frankfurt a.M.: Peter

Lang), 2006.

their thinking, we will never be without them. The sorrow of this irreplaceable

loss calls for faithfulness in our mission as members of the International Insti-

tute for Hermeneutics: It is our call to uphold the hermeneutic legacy.

92

Andrzej Wierciúski.pmd

30.6.2006, 12:59

283

---

265

M

ATEJA

 K

URIR

: R

AZUMEVANJE

 

ARHITEKTURE

 

V

 

HERMENEVTI

~

NI

 

FILOZOFIJI

Mateja Kurir

RAZUMEVANJE ARHITEKTURE

V HERMENEVTI^NI FILOZOFIJI

Arhitektura se kot lepa ali kot prakti~na umetnost `e od za~etka filozofije

uvr{~a v njeno polje mi{ljenja, tako na ravni estetike kot drugih filozofskih

disciplin. V nadaljevanju predstavljamo razmi{ljanja in pozicije o arhitekturi,

ki jih je obrodila hermenevti~na filozofija v dvajsetem stoletju, ko se je po

novem zasnutju Heideggra povezala s fenomenologijo. Prav Heiedggrova stava

do arhitekture nas bo vpeljala v problematiko, ki sta jo nadaljevala dva vidnej{a

misleca in nadaljevalca njegove filozofije – Gadamer in Vattimo.

Dokaj enostavno vpra{anje, ki se nam na tem mestu odpira, je kako razumeti

arhitekturo v sklopu hermenevti~ne filozofije. Ali ohraniti razumevanje arhi-

tekture v sklopu estetike in v okviru zastavitve umetni{kega dela kot izvora

sijanja resnice kot aletheie? Ali arhitektura lahko postane v zadnji instanci tudi

utemeljiteljica filozofije? Arhitektura se je v dvajsetem stoletju, v okviru kate-

rega se teoreti~na pozicija prej omenjenih filozofov tudi premika po ~asovni

premici od tridesetih do konca devetdesetih let, korenito spremenila glede na

pretekla obdobja.

Arhitekturna teorija se je do prehoda v industrijsko revolucijo in do svojega

razvojnega razmaha v dvajsetem stoletju ukvarjala najbolj izrazito s postav-

kami, ki jih je `e v antiki postavil Vitruvij. Ta tudi za~rta arhitekturno teorijo v

Mateja Kurir.pmd

19.1.2006, 8:28

265

---

266

P

HAINOMENA

14/53–54

 

           

 

   

     U

METNOST

okviru klasi~nih stebrnih redov. Kot osrednje teoreti~ne postavke arhitekture

utemelji firmitas (trdnost), utilitas (uporabnost) in venustas (lepoto). Izraz arhi-

tektura se pojavi {e pred Vitruvijem, saj je gr{kega izvora, sestavljata pa ga

besedi arch~ in taktos. Tak{na etimologija je izpeljana iz Odiseje, kjer Homer

med nujno potrebne poklice za funkcioniranje polisa vklju~uje tudi tesarje.

,Arch~‘ slovenimo s principom, glavnim po~elom, izhodi{~em, temeljem. ,Tak-

tos

, gr{ko pomeni tesar, koren ,tek-‘ pa pomeni tudi plesti, zidati. Iz tega ple-

tenja in zidanja se razvije tkivo, detajl ali vozel. Taktos ali tecnitos je torej

tesar, ki pripravlja lesene konstrukcije, iz katerih nastanejo kamnite zgradbe.

Torej je posameznik, ki je izveden v tem poklicu, u~eni izvedenec s posebno

spretnostjo, in to je arhitekt. Taka etimolo{ka izpeljava arhitekture iz antike je

vklju~ena tudi v dana{nje razumevanje arhitekture, kjer jo iz renesan~nega

izro~ila razumemo kot uporabno umetnost, ki ni le obrt oziroma ve{~ina (tech-

ne). Renesansa se je teoreti~no dvignila z Albertijem, Palladio pa kot eden

ve~jih predstavnikov tega obdobja v kamnu uresni~i marsikateri ideal pre-

poroda antike. Na za~etku dvajsetega stoletja so arhitekti prvi~ za~eli pove-

li~evati funkcionalnost in izni~evati pomen oblike s funkcionalizmom, ki ga

zaradi poudarjanja funkcionalnosti stavb slikovito opisuje krilatica »forms fol-

lows function«. Arhitektura za~etka dvajsetega stoletja razvije nove izrazne

oblike modernizma, ki so ga oblikovali Adolf Loos, Mies Van der Rohe, Frank

Lloyd Wright, oblikovalska {ola Bauhaus s Gropiusom na ~elu in drugi. Pri

njih izraznost ornamenta zamenja mo~ materiala, zgradba pa je narejena po

meri ~loveka. Modernizem se prevesi v postmodernizem v sedemdesetih letih,

ko se za~nejo prvi odmiki kazati prav v arhitekturi, kjer se debata o post-

modernizmu tudi prvotno zastavi in je danes v teoriji humanizma {e prisotna,

tudi v filozofiji.

1. Heidegger in arhitektura kot temeljna poteza biti

Heidegger vpra{anje arhitekture, ki pri njem presega meje estetike in se razraste

na ontolo{ko raven, tesno povezuje v vpra{anjem prebivanja in grajenja ter

resnice. Ker se je s to tematiko ukvarjal v ve~ ~lankih (Izvor umetni{kega dela,

Grajenje, mi{ljenje in prebivanje, Pesni{ko prebiva ~lovek, Umetnost in prostor,

Tehnika in preobrat, Poreklo umetnosti in dolo~itev mi{ljenja ), bomo njegovo

mi{ljenje sku{ali osvetliti z ve~ gledi{~, ki nam bodo obenem omogo~ila vpo-

gled v preskoke njegove misli.

Mateja Kurir.pmd

19.1.2006, 8:28

266

---