Informacijski sistemi

5.1 UPORABA INFORMACIJSKIH ORODIJ

informacijska orodja so specializirane rešitve, bolj ali manj standardizirane, ki nam olajšajo delo, izvajanje aktivnosti v okviru celotnega razvojnega procesa od analiz, načrtovanja in gradnje IS. Povečajo produktivnost vseh udeleženih v razvojnih timih, omogočajo aktivnosti v posameznih procesih. Informacijska orodja v večini primerov slonijo na programskih jezikih četrte generacije, povezanih z relacijskimi bazami podatkov in sistemskimi knjižnicami.
Uporabnost informacijskih orodij

Največjo odliko krmilnih sistemov baz podatkov, zasnovanih na relacijskih bazah podatkov, predstavlja njihova enostavnost uporabe. Le ta izhaja iz predstavitve podatkov uporabniku na nazoren in lahko sprejemljiv način v obliki tabel.

Značilnosti sodobnih informacijskih orodij:

1. 
   Združljivost (kompatibilnost), ki izhaja predvsem iz usmeritve proizvajalca orodja k uveljavljanju standardizacije.
   
2. 
   Prenosljivost, kjer je osnovni cilj uporaba informacijskega orodja, ki bo s stališča uporabnika enak ne glede na uporabljeni računalnik ali operacijski sistem.
   
3. 
   povezljivost s ciljem, da predstavljajo podatki, ki se nahajajo na različnih medsebojno povezanih računalnikih, enotno porazdeljeno bazo podatkov
   
4. 
   produktivnost, tako v smeri prototipnega razvoja programskih rešitev kot rudi v smeri učinkovitega pridobivanja podatkov za odločanje.
   

jeziki 3. generacije (razviti v letih 1960 – 1980) so še danes v uporabi (COBOL, FORTRAN ...). Po letu 1980 je pa bila razvita četrta generacija jezikov.
jeziki 4. generacije:

pojav v začetku 80-ih let; Jeziki 4. generacije omogočajo bistveno krajše čase in povečano produktivnost. Ti jeziki so največkrat nepostopkovni, kar pomeni, da z njimi povemo računalniku KAJ naj izvede namesto KAKO naj to izvede. Največkrat zajemajo jezike za vzdrževanje baze podatkov, generatorje zaslonskih slik in poročil...

Prednosti 4. Generacije: - skrajšajo razvojni čas, vendar so rešitve manj učinkovite in potrebujejo več sistemskih delov kot pa rešitve, ki so izdelane z orodji 3. generacije. Jeziki 3. generacije nam omogočajo boljše možnosti pri optimiziranju rešitev, ki zahtevajo veliko sistemskih virov.

Pri rešitvah, kjer ocenjujemo, da bodo razvojni stroški večji od obratovalnih se bomo odločili za 4. generacijo, ki nam znižujejo razvojne stroške. Pri rešitvah, kjer so razvojni stroški manjši od obratovalnih se odločimo za 3. generacijo.

Razvojne smeri 4GL so:

1. 
   nepostopkovni jeziki
   
2. 
   report generatorji
   
3. 
   generatorji zaslona
   
4. 
   poizvedovalni jeziki
   

relacijska baza podatkov (bp):

je strukturirana zbirka podatkov, ki so shranjeni na računalniškem mediju in temeljijo na preddefiniranih tipih in povezavah, ki so namenjeni nekemu poslovnemu procesu. To je koncept organiziranja podatkov v okviru sodobnih IS, ki nam zagotavlja splošno uporabnost podatkov, ki omogoča da iste podatke uporablja poljubno število uporabnikov in ki zagotavlja minimalno podvajanje podatkov, visoko stopnjo razvoja in zaščite podatkov.

Imamo dva tipa baz podatkov:

1. 
   namizne baze (za PC, do 5 uporabnikov, to so ACCESS, PARADOX, DBASE, FOX PRO …)
   
2. 
   produkcijske baze (Oracle, DB2 od IBM, SQL-server, Informix …)
   

Baza podatkov omogoča varovanje podatkov na naslednje načine:

1. 
   transakcija
   
   1. 
      potrditev sprememb
      
   2. 
      razveljavitev sprememb
      
   3. 
      zaklepanje zapisa
      
2. 
   avtorizacija
   
3. 
   obnavljanje sprememb
   
4. 
   BACKUP/RESTORE podatkov (vsaka sprememba se zabeleži v posebno datoteko)
   
5. 
   senčenje/podvajanje podatkov (imamo dva diska in v primeru okvare prvega delo prevzame drugi)
   

Za izgradnjo in za razvoj ter uporabo BP potrebujemo specializirana orodja - krmilni sistem baz podakov. Gre za kompleksen sistem programov, ki nam omogočajo vse funkcije v zvezi z razvojem, vzpostavitvijo in uporabo baz podatkov. Vsak KSBP temelji na izbranem podatkovnem modelu . večina jih temelji na relacijskem podatkovnem modelu. KSBP priskrbi za pretvorbo iz fizičnega v logični pogled.

katalogi podatkov so, samostojno ali kot del CASE orodij, informacijska orodja, v katerih se nahajajo vsi opisi in opredelitve podatkov, torej podatki o podatkih, zajetih v bazi podatkov in ostalih podatkih organizacije.
slovar podatkov: Če imamo velike IS, postane vzdrževanje takega slovarja obsežna naloga. Zato so razvili posebna orodja, ki omogočajo vzpostavitev in vzdrževanje slovarjev, ki bistveno zmanjšuje obseg dela, olajša sestavo slovarja in nadzor nad integriteto takega stanja.
5.2 SQL

SQL je s stališča uporabe večnivojski, angleškemu jeziku podoben programski jezik, ratificiran kot standardni jezik za delo s krmilnimi sistemi relacijskih baz podatkov. Vsebuje dva nivoja in sicer nižji nivo (za uporabnike brez izkušenj), višji nivo ( za razvijalce IS ter programerje).

SQL je standardizirani jezik za delo s krmilnimi sistemi za baze podatkov..

Je večfunkcijski jezik med programskimi jeziki in edini, ki se ga ni potrebno učiti v smislu pomnenja množice ukazov, saj vsebuje le ukaze za:

1. 
   pridobivanje podatkov iz baze podatkov (Query) – ukaz SELECT
   
2. 
   vstavljanje, ažuriranje in brisanje podatkov iz baze podatkov – ukazi INSERT, UPDATE in DELETE
   
3. 
   dodajanje novih tabel v bazo in brisanje tabel iz baze podatkov – ukaza CREATE in DROP
   
4. 
   nadzor nad uporabo podatkov, ki preprečuje nenadzorovan in nepooblaščen pristop do podatkov – ukaza GRANT in REVOKE
   

SQL je visokonivojsko nepostopkovni programski jezik, s katerim opredelimo, kaj naj se izvede in kaj ne, kako naj se pripravijo ustrezni algoritmi, da bodo izvedljivi s pomočjo računalnika.
primer:

SELECT reg, ime, priimek, naslov

FROM vozilo, obcan

WHERE vozilo.emso = obcan.emso

AND tip = Z101

AND barva = ze

AND letnik = 1988
5.3.CASE ORODJA: (computer added software engineering-Računalniško podprta gradnja IS)

Nastala so z namenom, da bi celoviteje podprli in do neke mere avtomatizirali razvojni proces IS. CASE, ki je bil še pred desetletjem skorajda nepoznan, postaja najpomembnejša nova tehnologija na področju razvoja uporabniških programov oziroma razvoja informatike. To vlogo si je pridobil predvsem zato, ker omogoča veliko hitrejši razvoj uporabniških programov ob boljši kakovosti opravljenega dela.

CASE tehnologija nadomešča papir in svinčnik z računalnikom in postopoma transformira razvoj računalniških programov v avtomatiziran proces. Razvoj te tehnologije temelji na ideji, da se razvije množica čim bolj integriranih orodij, katerih uporaba bistveno zmanjša obseg človekovega dela, poveča zanesljivost razvojnega procesa, kakovost izdelanih programov ... Vse to pa bistveno zmanjšuje stroške za razvoj in vzdrževanje računalniških programov. Vsako CASE orodje temelji na izbrani metodologiji.
V 15-ih letih se je razvila množica orodij, ki jih razdelimo v karakteristične skupine:

1. 
   orodja za vzdrževanje sistemske knjižnice: orodja so nekoliko širša kot orodja, ki so namenjena podatkovnemu slovarju v sistemski knjižnici, imamo podatke v postopkih, o vseh elementih načrtovanega sistema. Sistemska knjižnica vsebuje opredelitve vseh bistvenih objektov sistema, od opredelitve postopkov v obliki diagramov pretokov podatkov, strukturnih diagramov do entitetni-relacijskih modelov, shem baze podatkov ...;
   
2. 
   orodja za prenovo (reinženiring): Prenova je zahtevna naloga, da bi jo poenostavili, sistemizirali so začeli razvijati posebna orodja. Naraščajoča kompleksnost na področju informatike zahteva orodja, ki omogočajo računalniško podporo pri analizi učinkov, ki jih utegnejo imeti predvidene spremembe v organizaciji na obnašanje celotne organizacije in ki omogočajo izvedbo sprememb na ravni opredelitve potrebnih rešitev namesto na ravni programske kode. Vse to storimo s povratno preslikavo značilnosti sistema z ravni programske kode na raven logične opredelitve, kar imenujemo reinženiring. Tako lahko izvedemo spremembe na višji ravni in nato s posebnimi orodji ponovno avtomatično zgeneriramo spremenjeno programsko rešitev.;
   
3. 
   orodja za podporo celotnemu razvojnemu ciklu IS: to so najcelovitejša orodja zasnovana tako, da podpirajo celoten IS. Na trgu trenutno še ni proizvodov ki bi pokrivali celotni razvojni cikel. Prevladujejo torej proizvodi, ki pokrivajo ožji ali širši odsek razvojnega procesa. Ta orodja delimo na zbirke orodij in na sisteme.
   
4. 
   orodja, ki nam omogočajo nadzor nad označevanjem projekta razvoja IS (proizvodi za podporo izvedbe projekta): Projektna naloga mora biti čimbolj orientirana, določiti se mora tim, vodja tima, roki za izvedbo posameznih aktivnosti. Gre za kompleksne procese in je dobro če ga vodimo s pomočjo ustreznih računalniško podprtih orodij za vodenje inf. Projektov (pre-CASE).
   
5. 
   orodja za izboljšanje kakovosti opravljenega dela: največja vrednost orodij se kaže v povečanju kakovosti opravljenega dela, v celovitosti zasnove in izgradnje celotne rešitve in v njegovi dokumentiranosti. Kakovost opravljenega dela je potrebno spremljati skozi vse razvojne faze.
   

Prednosti CASE ORODIJ v posameznih fazah (pogosto izpitno vprašanje!!!!):

1. 
   FAZA NAČRTOVANJA:
   
   1. 
      boljše razumevanje obravnavanega področja ter ciljev celotne organizacije in njenih sestavnih delov;
      
   2. 
      boljše razumevanje dejavnikov in postopkov, ki vplivajo na doseganje ciljev;
      
   3. 
      boljši pregled nad delovanjem in upravljanjem posameznih oddelkov ;
      
   4. 
      boljši pregled nad informacijami, ki so pomembne za uspeh organizacije;
      
   5. 
      uspešnejše načrtovanje pravočasnosti in zaporedja postopkov;
      
2. 
   FAZA SNOVANJA:
   
   1. 
      uspešnejše sodelovanje med snovalci oz. informatiki in uporabniki informatike;
      
   2. 
      celovitejša zasnova novih rešitev;
      
   3. 
      lažje prilagajanje zasnove glede na želje in potrebe uporabnikov;
      
   4. 
      sprotno dokumentiranje opravljenega dela;
      
   5. 
      možnost izdelave prototipov sistema v zgodnjih razvojnih fazah;
      
3. 
   FAZA RAZVIJANJA IN GRADNJE:
   
   1. 
      Veliko krajši razvojni časi,
      
   2. 
      avtomatično dokumentiranje opravljenega dela;
      
   3. 
      enostavno izvajanje sprememb
      

Poleg vseh teh prednosti pa je potrebno omeniti še eno, ki pa se pokaže šele kasneje v fazi delovanja, to je veliko lažje vzdrževanje rešitev, ki so bile razvite s pomočjo CASE orodij, saj so le te dobro dokumentirane skozi vse razvojne faze.

Slabosti:

1. 
   pomanjkanje znanja razvijalcev in uporabnikov informatike,
   
2. 
   izbira najustreznejšega CASE orodja zahteva uskladitev več faktorjev,
   
3. 
   upoštevati je treba vrsto računalniške opreme, na kateri nameravamo uporabljati CASE orodja, specifičnosti informacijske infrastrukture...
   

5.4 PROBLEMATIKA VODENJA INFORMATIKE V ORGANIZACIJI

Nezadržen razvoj informacijske tehnologije močno pogojuje tudi trende vodenja informatike v organizaciji. Ti trendi so (tehnološki vidiki):

1. 
   cenejši in zmogljivejši računalniki
   
2. 
   porazdeljeni sistemi, ki povezujejo veliko število procesorjev
   
3. 
   telekomunikacijska omrežja za prenos podatkov (LAN, WAN ...)
   
4. 
   avtomatizacija poslovnih procesov z integracijo teksta, slike, glasu in grafike
   
5. 
   računalniško povezana proizvodnja, ki povezuje CAD, CAM, robotiko, grupno tehnologijo, principe in standarde
   
6. 
   profesionalno in uporabniško usmerjena informacijska orodja, ekspertni sistemi ...
   
7. 
   internet/intranet
   

S stališča vodenja so kritični predvsem naslednji trendi:

1. 
   spajanje različnih tehnologij, kjer gre predvsem za razkorak konceptov. Informatika tako postaja vse bolj infrastrukturna dejavnost, ki je ni več mogoče voditi na ravni računskega centra.
   
2. 
   razvoj uporabniškega programiranja, ki počasi odpravlja klasično vlogo informatika kot vmesnega moža med tehnologijo in uporabniki.
   
3. 
   spremenjena vloga informatike v organizaciji. Informatika se vse bolj uveljavlja kot strateška sila in orožje, nujno potrebno za enakopraven boj organizacije s konkurenco na tržišču.
   

Omrežno računalništvo:

1. 
   celotno procesiranje opravi strežnik, delovna postaja samo prikazuje izhodno sliko
   
2. 
   cena je manjša ker plačaš samo eno licenco
   
3. 
   obremenjenost mreže (notranja vodila so bistveno hitrejša)
   
4. 
   delovna postaja je lahko enostavna (80386)
   

5. 
   KADRI
   

Informatikom so potrebna znanja naslednjih področij:

1. 
   vodenje računalniških centrov
   
2. 
   vodenje informacijskih centrov
   
3. 
   operacijski sistemi
   
4. 
   informacijska orodja
   
5. 
   snovanje baz podatkov
   
6. 
   skrbništvo baz podatkov
   
7. 
   skrbništvo podatkov
   
8. 
   varnost in zaščita podatkov in obdelav
   
9. 
   računalniške komunikacije
   
10. 
    revizija informacijskega sistema
    

Uporabniki pa morajo obvladovati:

1. 
   osnove računalništva in informatike
   
2. 
   osnove informatike za vodilne delavce
   
3. 
   osnove delovanja osebnega računalnika
   
4. 
   uporaba baz podatkov in informacijskih orodij
   
5. 
   uporaba orodij na osebnem računalniku
   

5.6 Računalniški center – služba za informatiko

Z razvojem osebnih računalnikov in lokalnih mrež so se naloge iz računskega centra prenesle na osebne računalnike in lokalno mrežo. Namesto operativne vloge dobi računalniški center nove naloge:

1. 
   koordinira razvoj informacijske strukture
   
2. 
   izobraževanje uporabnikov
   

Služba za informatiko

Je nosilec razvoja informatike.

Naloga službe za informatiko je:

1. 
   vodenje in koordinacija dela na projektih,
   
2. 
   usklajevanje in zagotavljanje predpogojev za gradnjo posameznih podsistemov,
   
3. 
   načrtovanje razvoja informacijskega sistema v skladu z razvojem in potrebami poslovnega sistema in dosežki informacijske tehnologije,
   
4. 
   izobraževanje uporabnikov in nudenje pomoči uporabnikom pri razvoju svojih rešitev ter
   
5. 
   zagotavljanje varnosti , zanesljivosti in kakovosti delovanja informacijskega sistema v organizaciji.
   

Organizacijski vidiki:

1. 
   spremenjena vloga informatizacije poslovni funkcij
   
   1. 
      od avtomatizacije k informatizaciji
      
   2. 
      od AOP centra k štabni službi za informatiko
      
   3. 
      strateško načrtovanje in razvoj
      
   4. 
      izobraževanje
      
   5. 
      podpora uporabnkov
      
   6. 
      varovanje in zaščita podatkov
      
   7. 
      standardi
      

INFORMATIKA IN STANDARDI (6. POGLAVJE)

Standardi so najprej začeli nastajati na področju strojne in komunikacijske opreme, na področju programske opreme pa le za posamezna redka področja, kot so programski jeziki, nabori znakov …

Zahteve katere je potrebno upoštevati pri informatiki (glede standardov):

1. 
   poenotenje in prilagoditev vseh upravno-administrativnih postopkov in procedur
   
2. 
   poenotenje in prilagoditev spremljanja, izkazovanja in revizije ključnih kazalcev poslovnega uspeha in bilance
   
3. 
   prilagoditev programske opreme in informacijskih storitev evropskemu sistemu kvalitete
   

Za naše področje so najpomembnejši standardi, ki jih sprejema Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) s sedežem v Ženevi. Namen te organizacije je izdajanje mednarodnih ISO standardov in ISO priporočil, pa tudi koordiniranje postopkov standardizacije na vseh področjih, razen v elektrotehniki, ki jo pokriva organizacija IEC.

STANDARD ISO 9000-3.

S pomočjo standardov se skuša doseči poenotenje tehničnih rešitev in proizvodov ter njihovo primerljivost tudi v ogledu kvalitete. Kvaliteta proizvoda je glavni atribut večine industrijskih izdelkov, ki so uspešni na trgu, zagotavljati in ugotavljati pa jo je mogoče le ob razdelanem sistemu standardov, ki vpeljujejo red in metriko za merjenje in ugotavljanje kvalitete. Standardi vnašajo ustrezno pravno varnost in zaščito partnerjem, ki so v poslovnem odnosu.

Kot rezultat splošnih potreb po vpeljavi univerzalnega sistema kakovosti industrijskih proizvodov je nastala serija mednarodnih standardov ISO 9001-2,3,4. Ti standardi so nastali sredi 80-ih let. Kmalu pa je postalo očitno, da področje programskih proizvodov, njihovega načrtovanja, razvoja in vzdrževanja, potrebuje svoj standard za vzpostavitev sistema vzdrževanja in ugotavljanja kvalitete. Tako je nastal standard ISO 9000-3.

Ta standard se ne ukvarja samo s kvaliteto končnega proizvoda, temveč opredeljuje vse karakteristične razvojne faze, skozi katere gre poljuben programski proizvod. Opredeljuje pa tudi pogodbeno razmerje med kupcem in proizvajalcem programske opreme.

ISO 9000-3 torej skuša uveljaviti sistem kvalitete skozi celoten razvojni cikel nekega programskega proizvoda. Ugotavljanje kvalitete končnega proizvoda je težavno, zato gre v primeru standarda ISO 9000-3 za to, da se zagotavlja kvaliteta v vseh razvojnih fazah. Če je celoten razvoj kvaliteten, je kvaliteten tudi končni proizvod – informacijska rešitev.