Informacijski sistemi

Ključni elementi sistema zagotavljanja kvalitete programskih proizvodov

Sistem kvalitete programskih proizvodov standard ISO 9000-3 gradi preko naslednjih elementov:

1. 
   Normativni okviri: standard ISO 9000-3 ne moremo obravnavati samostojno, temveč le v povezavi z drugimi standardi, s katerimi tvori koherenten sistem. To so naslednji standardi: ISO 2382-1:1984 (Data processing – Vocabulary), ISO 8402:1986 (Quality – Vocabulary), ISO9001:1987 in ISO 10011-1:1990;
   
2. 
   Osnovne definicije: Z njimi se skuša podrobneje opredeliti elemente programskega produkta, kakor tudi elemente razvojnega procesa;
   
3. 
   Opredelitev sistema kvalitete: Sistem, ki naj bi zagotavljal kvaliteto programskega proizvoda, se začne graditi pri vodstvu proizvajalca ali dobavitelja programskega proizvoda in se sestoji iz naslednjih pomembnejših točk:
   
   1. 
      vodstvo dobavitelja ali proizvajalca programskega proizvoda mora jasno definirati in dokumentirati svojo politiko, cilje in privrženost k zagotavljanju kvalitete; odgovorno je za izvajanje te politike na vseh ravneh organizacije ali podjetja
      
   2. 
      na ravni organizacije morajo biti definirane zadolžitve in odgovornost vseh uslužbencev, ki vodijo, izvajajo ali kontrolirajo aktivnosti na področju zagotavljanja kvalitete
      
   3. 
      proizvajalec programske opreme je dolžan identificirati elemente in aktivnosti interne kontrole kvalitete
      
   4. 
      verifikacijske aktivnosti morajo vključevati inšpekcijo, testiranje in nadzor vseh faz razvojnega procesa in proizvodnega procesa
      
   5. 
      vodstvo podjetja proizvajalca programskega produkta je dolžno v ustreznih intervalih opravljati revizijo izvajanja sistema kvalitete na vseh ravneh
      

V tem sistemu ima tudi kupec oz. naročnik programskega proizvoda svoje obveznosti, ki se nanašajo predvsem na ustrezno kontaktiranje s proizvajalcem in posredovanje potrebnih informacij glede:

6. 
   podrobne opredelitve naročnikovih zahtev in specifikacije programskega proizvoda
   
7. 
   sprotno odgovarjanje na vsebinska vprašanja, na katera naleti proizvajalec v času razvoja produkta
   
8. 
   potrditev proizvajalčevih predlogov in rešitev
   

Sistem kvalitete se po ISO 9000-3 gradi na naslednjih elementih:

1. 
   proizvajalec/dobavitelj programske opreme mora vzpostaviti in vzdrževati dokumentiran sistem kvalitete, ki je integriran proces skozi celotni življenjski cikel, kar zagotavlja da so ukrepi za zagotavljanje kvalitete vgrajeni v vse razvojne faze.
   
2. 
   vse aktivnosti zagotavljanja kvalitete morajo biti vnaprej planirane za vsak razvojni projekt posebej;
   
3. 
   zagotovljen mora biti nadzor nad izvajanjem teh aktivnosti in analiza vzrokov odstopanja ;
   

4. 
   Sistem kvalitete skozi življenjski cikel proizvoda: Bistven pogoj za doseganje kvalitete programskega proizvoda je, da se le-ta razvija v skladu z izbranim modelom razvojnega cikla in da so ukrepi za zagotavljanje kvalitete vgrajeni v vse razvojne faze. Ker se razvoj programskega produkta največkrat začne s sklenitvijo pogodbenega razmerja, je v standardu posvečena posebna pozornost ustreznemu formuliranju pogodbenega odnosa, ki zagotavlja zadovoljivo pravno jamstvo obema pogodbenima strankama. Standard predvideva oz. zahteva izdelavo razvojnega plana projekta, vključno z opredelitvijo virov, projektnega tima, odgovornosti, subpogodbenikov … Razvojni plan mora opredeljevati vse razvojne faze, vključno z elementi njihove realizacije in kontrole.;
   
5. 
   Pomožne aktivnosti: izdelava plana testiranja programskega proizvoda ter sami izvedbi testiranja in verifikacije. V tem standardu so podrobno opredeljeni vzdrževanje programskega proizvoda, če je le-to predmet pogodbe, plani vzdrževanja …
   

POSEBNOSTI STANDARDA DIN 66285 V PRIMERJAVI S STANDARDOM ISO 9000-3:

DIN 66285 - nemški standard, ki ureja pogoje določanja in testiranja kvalitete programske opreme Ta standard je bil razvit pred standardom ISO 9000-3. Oba standarda se medsebojno kombinirata.

Razlika med ISO 9000-3 in DIN 66285

ISO 9000-3 ugotavlja razvoj kvalitete skozi celoten razvojni cikel, DIN 66285 pa ugotavlja kakšna je kvaliteta končnega programskega proizvoda. Nemški standard izhaja iz končnega proizvoda, za katerega opredeljuje elemente kvalitete in načine njihovega ugotavljanja. Standard ISO 9000-3 je za uvedbo zelo zahteven, medtem ko je standard DIN 66285 lažje uvesti.

Standard DIN 66285 navaja naslednje elemente kvalitete programskega proizvoda:

1. 
   k vsakemu programskemu proizvodu spada še njegov funkcionalni opis in dokumentacija;
   
2. 
   funkcionalni opis proizvoda mora vsebovati vse njegove funkcije, in te mora proizvod tudi izpolnjevati,
   
3. 
   proizvod mora biti opremljen z dokumentacijo, ki mora vsebovati vse o uporabi, inštalacij in vzdrževanju proizvoda;
   
4. 
   podana mora biti specifikacija vseh elementov, to je programski proizvod sestavljajo.
   

Vse funkcionalne zahteve, ki se nanašajo na programski proizvod, morajo biti deljene na želene in obvezne. Programski proizvod je v skladu s standardom, če proizvod izpolnjuje vse obvezne funkcionalne zahteve. Poleg tega pa standard DIN 66285 opredeljuje tudi načine in pogoje ugotavljanja kvalitete programskega proizvoda.

INFORMATIZACIJA UE

GLOBALNA IZHODIŠČA:

1. 
   spremenjena vloga države, usmeritev v servisno in perspektivno funkcijo,
   
2. 
   proces decentralizacije in delovanja upravnih organov;
   
3. 
   profesionalizacija drž. organov in dvig njihove strokovnosti v odvisnosti od spremenjenih funkcij države;
   
4. 
   sprememba v notranji organizacijski strukturi države;
   
5. 
   prehod težišča kontrolne funkcije v upravi na področju ocenjevanja rezultatov upravnega dela;
   
6. 
   prehajanje servisne funkcije uprave iz državne domene v izvajanje usposobljenim subjektom izven državne uprave.
   

GLOBALNI CILJI:

1. 
   racionalizacija poslovanja drž. uprave in večja učinkovitost delovanja;
   
2. 
   zaščita obstoječih investicij v informacijsko tehnologijo z zagotavljanjem čim popolnejšega sistema integracije z uvajanjem in vzdrževanjem enotnih metodologij in standardov, upoštevajoč trende evropskega in mednarodnega koncepta odprtih sistemov;
   
3. 
   zagotavljanje varovanja in zaščite podatkov, snovanje in oblikovanje okolja informacijske izmenjave med državo in lokalno upravo;
   
4. 
   zagotavljanje skupne komunikacijske in skupne računalniške zmogljivosti skozi instalacijo, delovanje, upravljanje in vzdrževanje državne inf. in tehn. infrastrukture;
   
5. 
   integracija telekomunikacijskih storitev a ravni UE.
   

KLJUČNI PROBLEMI DELOVANJA UE:

1. 
   predolgi časi za reševanje zadev;
   
2. 
   Nepovezane rešitve;
   
3. 
   Necelovite evidence (ne evidentira se dokumentov, ki pridejo po FAXU, EP);
   
4. 
   Šibka podpora strokovnemu delu (rač. podprte so timske aktivnosti, strokovni podatki, ki so potrebni pri reševanju, pa niso na voljo tej podpori);
   
5. 
   Slab pregled nad delom strokovnih delavcev;
   
6. 
   nerešene horizontalne/vertikalne povezave.
   

IZHODIŠČA IN CILJI (PRI NOVI REŠITVI):

1. 
   prenova poslovanja UE: Cilj: preoblikovati, optimizirati, racionalizirati postopke tako, da bo mogoče optimalno izkoristiti možnosti, ki nam jih daje inf. teh.;
   
2. 
   izboljšanje kakovosti storitev;
   
3. 
   rešitev za naslednje tisočletje: rešitev, ki bo zagotavljala kakovost državne uprave čim dlje časa;
   
4. 
   upravljanje postopkov: nov koncept, ki omogoča razvoj rač. rešitev s katerimi lahko vodimo, krmilimo in pripravljamo celotne postopke in nadzorujemo vse aktivnosti znotraj takega postopka;
   
5. 
   Uvajanje elektronskih akrov: vsebuje vse dokumente v elektronski obliki- skrajševanje časa, problemi - zloraba podatkov, verodostojnost dokumentov;
   
6. 
   Integracija rešitev: sedanje rešitve so nepovezane, povzročajo veliko stroškov, dodatnega dela;
   
7. 
   Integracija telekomunikacij: telekomunikacije je treba integrirat v celoten sistema;
   
8. 
   Kontinuiteta v poslovanju: uprava je sistem, ki mora delovat na daljši rok.
   

PRIKAZ STRUKTURE CELOTNEGA PROJEKTA: (PROJEKT INFORMATIZACIJE UE)

1. 
   FAZA:
   
   1. 
      PRENOVA POSLOVANJA: cilj prenove je temeljito analizirat obstoječe poslovanje, ugotoviti neracionalnosti, kjer je možno to poslovanje spremeniti, posodobiti ob uporabi inf. teh. in postaviti nov model poslovanja;
      
   2. 
      podprojekt - RAZVOJ IN PRILAGODITEV PROGRAMSKO TEHNIČNIH REŠITEV: ugotoviti moramo kaj je pri obstoječih rešitvah dobrega, kar pa ni dobro pa je treba razviti;
      
   3. 
      PREHOD IN RAZVOJ PODATKOVNIH POVEZAV OBSTOJEČIH NA NOVE REŠITVE;
      
   4. 
      UVEDBA NOVEGA NAČINA POSLOVANJA: tu ni mišljena konkretna uvedba, uvajanje bo trajalo 3-4 leta , da bi ta čas skrajšali je treba k temu pristopit čimbolj sistematično.
      

2. FAZA: PRENOVA POSLOVANJA: UVAJANJE V POSAMEZNE UE (izvedbeni del)
PROBLEMI PRENOVE POSLOVANJA SLOVENSKE DRŽAVNE UPRAVE:

1. 
   nihče v SLO nima podrobnega pregleda nad tem, kateri in koliko postopkov se izvaja v UE;
   
2. 
   evidenca in register postopkov, ki so v pristojnosti UE ne obstaja;
   
3. 
   podrobnejših navodil o izvajanju posameznih postopkov ni;
   
4. 
   kljub formalno isti pravni podlagi se v različnih UE isti postopki izvajajo različno;
   
5. 
   tudi do 90% pri izvajanju postopkov gre na račun transportnih poti ter različnih čakalnih časov in rokov;
   
6. 
   ogromno časa se porabi za pridobivanje različnih soglasij in vsebinskih informacij, pomembnih za reševanje konkretnega primera, zaradi nepovezanih upravnih organizacij in organov na lokalni ravni ter nepovezanosti baz podatkov.
   

PRENOVA POSLOVANJA:

1. 
   faza ( na ravni postopkov):
   

• 
  analiza postopkov,
  
• 
  analiza inf. tokov,
  
• 
  informacijska integracija,
  
• 
  razvoj organizacijskega okolja,
  
• 
  optimizacija, tipizacija, standardizacija.
  

Cilj podprojekta: poenostavit, optimizirat, standardizirat postopke v upravi. Drugi del prenove poslovanja zahteva spremembo organiziranosti UE in spremembo zakonodaje.Vse postopke je trba podrobno analizirat. Nato analizirat inf. tokove. Na osnovi tega nastane podatkovni model. Analizirati moramo še organizacijske akte.

2. faza (na ravni procesov): - analiza procesov na ravni UE,

- analiza inf. tokov med upravnimi organi in drugimi institucijami,

- prenova normativnih aktov,

- razvoj organizacijskega okolja,

• 
  organizacijska prenova.
  

Vprašanja (Iz interneta):

1. 
   Opišite karakteristične pristope pri načrtovanju in gradnji IS!
   
2. 
   Naštejte in opišite glavne razvojne faze IS in modele, ki pri tem nastanejo!
   
3. 
   Opišite ER model, kaj predstavlja na katerih konceptih temelji.
   
4. 
   Diagram toka podatkov: uporaba, temeljni koncepti.
   
5. 
   Značilnost standarda ISO 9000-3 in DIN 66285.
   
6. 
   Naštejte nekaj najpomembnejših informacijskih orodij, ki se uporabljajo pri načrtovanju in gradnji IS.
   
7. 
   Opredelite pojem baze podatkov ter naštejte, kaj vse potrebujemo za njeno vzpostavitev v okviru izbranega IS.
   

Vprašanja Radovljica 2001:

1. 
   Razvojne faze IS.
   
2. 
   Podatkovni slovar
   
3. 
   Prednosti jezikov 4. generacije
   

Vprašanja Radovljica 2000:

1. 
   Razvojne faze IS
   
2. 
   Povezave v ER modelu
   
3. 
   Presečna entiteta
   

1. 
   Objektni pristop
   
2. 
   Razlika med klasifikacijo in generalizacijo
   
3. 
   Relacijska baza podatkov
   

Vprašanja Novo mesto:

1. 
   Značilnosti ER modela.
   
2. 
   Linearni pristop
   
3. 
   Case orodja (prednosti)