Informacijski sistemi

13. LEFFINGWEL

(1920) je prenašal principe taylorizma v pisarne. V naslednjih desetletjih pa se je začel uveljavljati birokratski model organizacije. To je sledilo vsem spremembam v organiziranosti velikih gospodarskih sistemov, podjetij, pa vse do organizacije dela na področju delovnega mesta zaradi političnih, gospodarskih in drugih vplivov. Spremembe so nastale že v samem modelu pisarne ; najprej je bila pisarna predindustrijske dobe, sledila ji je pisarna industrijske dobe, na kar še pisarna informacijske dobe.

14. VROOM (1964)- procesna teorija motivacije (valenca in pričakovanje)

Vroom ugotavlja, da gre pri motivacijskih procesih za izbiro vedenja. Ravnanje posameznika je odvisno od verjetnosti, da ga bo določeno ravnanje pripeljalo do cilja, pri čemer bo cilj dovolj privlačen in ustrezen razmerju s trudom. Bistvo teorije pričakovanja je valenca (privlačnost cilja) in pričakovanje (prepričanje da ga bo vedenje pripeljalo do cilja). Teorija pričakovanja povezuje vrednost nagrade in verjetnost, da jo bomo dobili ter, da se bo napor splačal. Ta teorija pomaga zaposlenim in managerjem, da bolje razumejo razmerje med različnimi aktivnostmi, ki bi jih radi opravljali ter želenimi dosežki. S tem se bodo zaposleni izognili frustraciji, ki nastane, ko pričakovani dosežki izostanejo. Vodilni morajo zaposlenim pomagati oblikovati realna pričakovanja.

15. ADAMS - procesna teorija motivacije (teorija pravičnosti)

Adams opozarja na pomen pravičnega nagrajevanja za delo. Pri tem ne temelji na čvrstem metodološkem instrumentariju pač pa na zaznavanju subjektivnih ocen zaposlenih. Posameznik primerja svoj trud in plačo z ostalimi v organizaciji ali zunaj nje. Če ugotovi, da je plača primerljiva z drugimi bo zadovoljen, nepravičnost pa vodi h konflikotom, nezadovoljstvom, manj se trudi. Če pa je bolje nagrajen od drugih si prizadeva, da bi nagrado tudi opravičil. Pravičnost motivira zaposlene. Organizacija mora izoblikovati pošten in pravičen sistem nagrajevanja. Ta teorija temelji na pravični nagradi.

16. FORDOVA TEORIJA

Ford je bil prvi, ki je v svojo proizvodnjo avtomobilov vpeljal delo za tekočim trakom. S tem je z masovno proizvodnjo zmanjšal stroške. Uporabil je Teylorjevo teorijo delitve dela, Specializiral je izbrane ljudi za izbrana dela. Za enaka dela, je zagotovil enaka plačila, ne glede na spol. Zgradil je delavska naselja blizu tovarn. Na tak način je izkoristil vse človeške zmožnosti za doseganje čim večjega dobička.

17. UPRAVA, UPRAVNO DELO IN DELO V ORG. ZNANOSTI (vse)

18. KAJ JE UPRAVNA DEJAVNOST(vse)

19. UPRAVA, UPRAVNO DELO (vse)

20. POJEM UPRAVNEGA DELA (pojem)

Uprava opravlja upravna dela in je le pomožna, toda nujna dejavnost, ki omogoča izpolnjevanje temeljne dejavnosti.. Upravo lahko delimo na poslovno upravo (ki skrbi za izvajanje temeljne dejavnosti), javni sektor (javni zavodi, javna podjetja,...) in javno upravo (organi in organizacije, ki opravljajo javne zadeve). Naprej se javna uprava deli še na: državno upravo, nosilce javnih pooblastil (ZZZS, ZPIZ,...) in lokalno samoupravo. Pojma vsebine izraza uprava in administracija se na posameznem območju pojavljata v različnem pomenu. Že Fayol je upravni funkciji dal velik pomen, ker omogoča delovanje vseh ostalih funkcij v organizaciji. Po Nordsiecku je najpomembnejša upravna dejavnost organizacijska, ostale pa so v razmerju do nje pomožne narave. Za Bučarja je bistvo uprave v odločanju. Pušič razlaga upravo kot celoto organizacij in kot dejavnost. Vavpetič opozarja, da je temeljna naloga organizacije izvajanje dejavnosti, za katero je bila ustanovljena.
POJEM UPRAVNEGA DELA Pri upravnem delu nimamo produkta, lahko govorimo le o učinkovitosti, saj upravnega dela ne moremo prodati na trgu.

Upravno delo je endogeno inducirano delo, ki je potrebno za vzdrževanje samega sistema in se ne more materializirati v tržnem učinku.

Za organizacijsko znanost je delo vzajemno sodelovanje človeka in delovne priprave s predmetom dela pri opravljanju delovne naloge v delovnem sistemu.

21. DELITEV DELA IN DRUŽBENA DELITEV DELA

Delo je smotrno in zavestno ter namerno usmerjena dejavnost k doseganju določenega cilja. Najstarejša delitev dela je naravna ali biološka (po starosti, spolu in fizični moči). Delo lahko delimo tudi na fizično in umsko, na proizvodno in neproizvodno.

Proizvodno delo poteka v proizvodnji materialnih dobrin. Neproizvodno delo je zelo raznovrstna kategorija. Je vse tisto delo, ki spremlja in omogoča materialno proizvodnjo.V ožjem smislu so to dela, ki niso neposredni del temeljne dejavnosti, so pa nujen pogoj za to dejavnost- računovodska, planska, pravna,.To so endogena inducirana dela, katerih nastanek pogojuje osnovna dejavnost organizacije).

Naravoslovne vede pojmujejo delo kot dejavnost človeka, živali in naravnih sil. Sociologi pa delo pojmujejo kot zavestno univerzalno in organizirano človeško dejavnost pri kateri se človek potrjuje kot generično bitje.

22. DRUŽBENA DELITEV DELA – VZROK ZA ŠIRJENJE UPRAVE (celo)

23. VZROKI ZA NASTENEK IN ŠIRJENJE UPRAVE (povdarjeno)

24. VZROKI ZA ŠTEVILČNO RAST UPRAVNE DEJAVNOSTI (povdarjeno)

Javno upravo preučujejo različne znanstvene discipline.V kontinentalnem delu Evrope daje javni upravi pečat pravo. Pomen ekonomskih, organizacijskih in drugih proučevanj se vse bolj povečuje. Ekonomisti so postali pozorni na rast uprave.

Ne glede na različne klasifikacije in opredelitve javne uprave lahko znanost prispeva k učinkovitosti, racionalnosti in uspešnosti uprave. Na količinsko in kakovostno rast uprave pa vplivajo številni dejavniki, ki v različnih okoliščinah in obdobjih različno učinkujejo. Pomembni vzroki količinske rasti uprave so: Tehnologija (velikanska proizvodnja zahteva tudi obseženo upravo), politika (politika širi javni sektor s čemer blaži socialne stiske), pravno- politični sistem (demokracija države pripomore tudi k povečanju institucij za uveljavljanje človekovih pravic), gospodarstvo (s povečanjem gospodarstva se povečuje tudi javni sektor), spremembe v soc. strukturi (razvoj sodobne družbe pripomore povečanju socialnih potreb), mednarodne povezave ( s vključevanje države v te tokove se povečuje tudi njen upravni aparat), nastanek in širjenje lokalnih enot (nastanek novih mest), organiziranost uprave (povečana količina informacij), vodilno osebje (povečanje uprave in s tem pomanjkanje novih strokovnjakov), uprava samo po sebi (veliki sistemi potrebujejo posebne organizacijske enote za organiziranje dela in razvoj).