Informacijski sistemi

25. KAJ JE PROIZVODNO IN KAJ JE NEPROIZVODNO DELO

Proizvodno delo poteka v proizvodnji materialnih dobrin. V proizvodno delo uvrščamo tudi delavce ki organizirajo, projektirajo, pripravljajo, nadzirajo in vodijo proizvodnjo. Posledica proizvodnega dela so uporabne vrednosti. Neproizvodno delo je zelo raznovrstna kategorija. Je vse tisto delo, ki spremlja in omogoča materialno proizvodnjo. V ožjem smislu so to dela, ki niso neposredni del proizvodnje ali druge temeljne dejavnosti, so pa nujen pogoj za to dejavnost (računovodska, analitično- planska, pravna...To so endogena inducirana dela, katerih nastanek pogojuje osnovna dejavnost organizacije).

26. UPRAVA, SKUPNE SLUŽBE IN ADMINISTRACIJA

Pojma vsebine izraza uprava in administracija se na posameznem območju pojavljata v različnem pomenu. Uprava opravlja upravna dela in je le pomožna, toda nujna dejavnost, ki omogoča izpolnjevanje temeljne dejavnosti... Že Fayol je upravni funkciji dal velik pomen, ker omogoča delovanje vseh ostalih funkcij v organizaciji. Po Nordsiecku je najpomembnejša upravna dejavnost organizacijska, ostale pa so v razmerju do nje pomožne narave. Za Bučarja je bistvo uprave v odločanju. Pušič razlaga upravo kot celoto organizacij in kot dejavnost. Vavpetič opozarja, da je temeljna naloga organizacije izvajanje dejavnosti, za katero je bila ustanovljena, uprava pa je le pomožna, toda nujna dejavnost, ki omogoča izpolnjevanje temelne dejavnosti.Administracija je tisti del uprave, ki se ukvarja s pisarniškem poslovanjem. Bučar predlaga, da bi izraz administracije uporabili v pomenu strokovno-tehnične uprave. V ožjem smislu je administracija samo profesionalni uradniški aparat. V ZDA administracija pomeni vse organe izvršilne oblasti. S sociološkega vidika ima dva administracija pomena: 1. kot upravna oblast, uprava kot posebna veja državnega aparata, 2. kot uradniški del uprave, ki je podrejen njenemu političnemu delu.
Skupne službe: Za izvajanje temeljene dejavnosti, za katero je bila organizacija registrirana, potrebuje zaradi različnosti funkcij znotraj sebe tudi različne službe. Tako imamo v organizacijah službo za komercialno dejavnost, računovodsko, tehnično, analitsko-plansko, varnostno,...

27. METODA INDUKCIJE IN DEDUKCIJE

Za raziskovanje upravnih dejavnosti uporabljamo induktivne, deduktivne in druge metode raziskovanja. Pri induktivni metodi se s študijem posamičnega primera preide do splošnega (generalizacija). Pri deduktivni metodi pa izhajamo iz splošnega in preidemo na posamični primer. Sledi sistemsko mišljenje, pri katerem lahko pojmujemo, da vsak najmanjši delec je del celote. Glede ravni proučevanja, so možni mikro, mezo in makro dimenzionalni pristopi.

28. PROCESI ODLOČANJA

Bučar meni, da je bistvo uprave v odločanju. Pri upravi gre za celovitost fizičnih ali upravnih oseb, pooblaščenih za odločanje na posameznem področju, kjer velja organsko utrjen sistem medsebojnih razmerij, pooblastil, odgovornosti, nadrejenosti in podrejenosti. To je formalna uprava. Z istim izrazom pa lahko označujemo tudi sam proces sprejemanja odločitev oz. odločanje kot posebno dejavnost. To pa je uprava v materialnem smislu. Zaradi spreminjanja okolja se morajo organizacije notranje oblikovati tako, da se lahko hitro odzivajo na spremembe okolja. To dosežejo le, če imajo tudi nižje ravni upravnega sistema določeno samostojnost.

29. NAČELA DINAMIČNE POVEZANOSTI IN USKLAJENOSTI

Organizacije javnega in zasebnega sektorja imajo nekatere skupne značilnosti, npr. potrebno je upoštevati stranke, vzdrževati osebje čim bolj učinkovito, treba pa je upoštevati tudi finančne izdatke. Pričakuje se korektno ravnanje, prilagajanje in nepredvidene kompleksnosti, zaščito interesov in zmanjševanje stroškov in pošten odnos do javnosti. V osnovi lahko ločimo med zaposlenimi, ki izvajajo javne naloge, se pravi, da izvajajo osnovno dejavnost od tistih, ki so sicer zaposleni v javnem sektroju, vendar njihovo delo le omogoča izvajanje osnovne dejavnosti. Ta dela imenujemo spremljajoča dela. Zaposlovanje in delovanje v javni upravi temelji na načelu enakopravne dostopnosti, načelu zakonitosti, načelu strokovnosti, načelu častnega ravnanja, načelu zaupnosti, načelu kariere, načelu dobrega gospodarja, ...

30. ČLOVEŠKI VIRI V JAVNI UPRAVI

Ravnanje s človeškimi viri pomeni delovanje vodilnih pri vseh vprašanjih, ki zadevajo zaposlene in njihovem delu v organizaciji. Ravnanje s človeškimi viri je širši pojem od kadrovske dejavnosti. Vsak vodja mora imeti svoje sodelavce za najpomembnejše dejavnike za doseganje ciljev, omogoča in spodbuja njihovo samostojnost pri izvajanju dela, pri reševanju težav, spodbuja inventivno dejavnost ter ustvarja ozračje, v katerem zaposleni prevzamejo odgovornost za svoje delo. V javnem sektorju je velik del stroškov nastalih zaradi zaposlenih, zato je ravnanje s človeškimi viri zelo pomembno. Strateško planiranje organizacije in planiranje človeških virov morata biti integrirana. Ljudje na teh področjih morajo delovati skupaj, da bi lahko soočili različne možnosti, izzive in spremembe. Ko je strategija organizacije sprejeta in jo začno uresničevati, postanejo ljudje eno temeljnih vprašanj.

31. POMEN UPRAVLJANJA S ČLOVEŠKIMI VIRI V UPRAVI

Ravnanje s človeškimi viri pomeni delovanje vodilnih pri vseh vprašanjih, ki zadevajo zaposlene pri njihovem delu v organizaciji. Ravnanje s človeškimi viri je širši pojem od kadrovske dejavnosti. Vsak vodja mora imeti svoje sodelavce za najpomembnejše dejavnike za doseganje ciljev, zato omogoča in spodbuja njihovo samostojnost pri izvajanju dela, pri reševanju težav, spodbuja inventivno dejavnost ter ustvarja ozračje, v katerem zaposleni prevzamejo odgovornost za svoje delo. V dinamičnem okolju nastane veliko sprememb, ki tako ali drugače vplivajo na uslužbenca (ekonomske, tehnološke, pravno politične, kulturne in socialne). Vodilni delavec pri svojem delu mora biti tudi na to pozoren in ravnati na pravi način. Kako bo ravnal je odvisen od položaja v hierarhični strukturi kjer se nahaja. Lahko sodeluje v procesih zaposlovanja, lahko uvaja nove sodelavce v delo in razporeja sodelavce na delovna mesta po njihovih zmožnstih, skrbi za stalno strokovno usposabljanje zaposlenih, ustvarja dobre medčloveške odnost,...