Informacijski sistemi

38. SISTEM RAZVOJA KADROV V UPRAVI

Izobraževanje razumemo kot proces pridobivanja in razvijanja posameznikovih znanj in sposobnosti. Spreminjanje tehnologije, spremembe v organiziranosti organizacij in v demografski strukturi prebivalstva se od vseh zaposlenih zahteva nove sposobnosti in nova znanja. Tudi za uspešno vključevanje slovenske javne uprave v evropske upravne sisteme bo treba razumeti tudi sistem vrednot, na katerih temelji delo v Evropski zvezi. V sodobnem času je zelo pomembna informacijsko-komunikacijska tehnologija (tudi na mednarodni ravni), saj povečuje fleksibilnost organizacije. Organizacija s tem postane prožnejša, razširi se timsko delo, sestanki na deljavo, uveljavi se teledelo. Za uspešno uporabo tega so potrebna dodatna znanja jezikov, spretnosti pri komuniciranju, splošna razgledanost, spominske sposobnosti,... Vsi, ki se v organizaciji ukvarjajo s strateškim načrtovanjem, morajo biti vključeni tudi v načrtovanje človeških virov. Strateško načrtovanje človeških virov v JU upošteva zahteve po zakonitosti, strokovnosti, vestnosti, pravočasnosti, odgovornosti in javnosti dela.

39. ZAPOSLOVANJE DOLOČENIH SKUPIN V UPRAVI (mladoletniki, starostnikov, ženske, invalidi)

Pravni red vsake demokratične države zagotavlja državljanom enakost pred zakonom, enakopravno obravnavanje v postopkih pred državnimi organi, enake izhodiščne možnosti pri kandidiranju za delovna mesta v javni upravi ipd. Vendar obstaja razkorak med normativnim in stvarnim tudi na tem področju. Mlade matere in nosečnice imajo zelo malo možnosti za zaposlitev. Če pa so zaposlene jim grozi slabša plača ali celo odpust. Pri starejših in invalidih se tudi to dogaja. To so primeri diskriminacije (neetično ravnanje), ki je v nasprotju z etičnim kodeksom. Pri takih primerih je zelo pomembna vloga varuha človekovih pravic, sindikata,...

40. KAJ JE DELOVNO MESTO

Vsaka javnopravna oseba ima akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerim so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta. Delovno mesto je širši pojem od delovne naloge. Je skupek specifičnih delovnih nalog. Vsako delovno mesto ima različne vsebine delovnih nalog, različne odgovornosti in pristojnosti. Pri vsakem delovnem mestu se zahteva tudi različno stopnjo izobrazbe, smer izobrazbe, poklic, lahko tudi alternativni poklic, strokovni izpit, zahtevana znanja in sposobnosti (tečaji, jeziki, nastop, prepričljivost, sodelovanje...), nekatere delovne izkušnje in poskusno delo. Za pridobitev delovnega mesta se zahteva tudi opravljen zdravniški pregled. Vsako delovno mesto ima predpisan odpovedni rok.

41. DELOVNA NALOGA

Vsaka javnopravna oseba ima akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerim so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta. Delovno mesto je širši pojem od delovne naloge. Za vsako delovno mesto se pri vsebini dela specificirajo delovne naloge, ki naj jih opravlja zaposleni na delovnem mestu. Npr. delovno mesto "komercialist" vsebuje delovne naloge: sklepa pogodbe s poslovnimi partnerji, sodeluje pri načrtovanju prodajne oz. nabavne politike, išče najugodnejše ponudbe pri prodaji oz. pri nabavi, spremlja prodajne rezultate in skrbi za finančno izterjavo in rešuje reklamacije.

42. OSEBNOSTNE LASTNOSTI JAVNIH USLUŽBENCEV

Osebnostne lastnosti (poštenost, odgovornost, natančnost, vljudnost, redoljubnost, točnost, marljivost, zanesljivost, molčečnost, iznajdljivost,...) je mogoče razpoznati iz življenjepisa oz. iz delovnih izkušenj, s testi, s pogovorom,... Te lastnosti sodijo v sklop teže ugotovljivih lastnosti uslužbencev.

43. OPIŠI PROCESNI TEORIJI IN ZNAČILNOSTI

ADAMS opozarja na pomen pravičnega nagrajevanja za delo. Pri tem ne temelji na čvrstem metodološkem instrumentariju pač pa na zaznavanju subjektivnih ocen zaposlenih. Posameznik primerja svoj trud in plačo z ostalimi v organizaciji ali zunaj nje. Če ugotovi, da je plača primerljiva z drugimi bo zadovoljen, nepravičnost pa vodi h konflikotom, nezadovoljstvom, manj se trudi. Če pa je bolje nagrajen od drugih si prizadeva, da bi nagrado tudi opravičil. Pravičnost motivira zaposlene. Ta teorija temelji na pravični nagradi. VROOM ugotavlja, da gre pri motivacijskih procesih za izbiro vedenja. Ravnanje posameznika je odvisno od verjetnosti, da ga bo določeno ravnanje pripeljalo do cilja, pri čemer bo cilj dovolj privlačen in ustrezen razmerju s trudom. Bistvo teorije pričakovanja je valenca (privlačnost cilja) in pričakovanje (prepričanje da ga bo vedenje pripeljalo do cilja). Teorija pričakovanja povezuje vrednost nagrade in verjetnost, da jo bomo dobili ter, da se bo napor splačal.

44. UPORABNOST TEORIJ MOTIVACIJE

Vsaka od teorij ponuja neko rešitev, vendar ni nobena popolna. Pomembno je, da teorije izpostavljajo vlogo managementa pri motiviranju zaposlenih. Poudarjajo posameznikovo dojemanje nagrade in pravičnosti pri dodelitvi. Vodilno osebje mora strmeti k izboljšanju motiviranosti z naslednjimi prijemi: zagotoviti ustrezne delovne razmere in prijetno fizično okolje, oblikovati dela, ki omogoča zaposlenim uporabo svojih zmožnosti in način, ki omogoča njihovo osebno in strokovno rast, fleksibilen delovni čas, zaščito posameznikovih pravic, prisotno timsko delo. Vodilno osebje mora ob tem zaposlene seznaniti z možnimi izzivi in dosegljivimi cilji, nuditi jim pošteno povratno informacijo, razširiti pristojnosti in odgovornosti zaposlenim, oblikovati dobre delovne razmere, uskladiti potrebe nadrejenih in podrejenih, pomagati zaposlenim, da se zavedajo svojih zmožnosti, obravnavati jih pošteno in pravično ter dajati jim občutek o skrbi zanje. Napačno bi bilo te motivacijske dejavnike formulirat v pravila.

45. VSEBINSKE IN PROCESNE TEORIJE MOTIVACIJE

VSEBINSKE teorije motivacije obravnavajo naravo človeških potreb in poskušajo določiti specifične potrebe, ki motivirajo posameznika ter pojasnjujejo, zakaj posameznik ravna na določen način. Predstavniki te teorije so bili Maslow, Herzberg in Downs. PROCESNE teorije motivacije poskušajo razložiti spremembe v posameznikovem vedenju. Gre za vprašanje kako posameznikovo vedenje vzpodbujati voditi in vzdrževati. Predstavnika teh dveh teorij sta bila Vroom in Adams.