Problematika spreminjanja podnebja

7.8.6 UPORABLJENI VIRI

35. 
    M. Tomšič, D. Zagožen, E. Kranjčevič, A. Urbančič, T. Fatur: Strokovne podlage za pripravo operativnega programa za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, IJS-CEU, 2003
    
36. 
    Directive 2001/77/EC of the European Parliament and of the Council of 27 September 2001 on the promotion of the electricity produced from renewable energy sources in the internal electricity market.
    
37. 
    "Pogodba o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji", podpisana v Atenah, 16. aprila 2003, Protokol XIV, ki vsebuje spremembe Direktive 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo (uradni list RS št. 283, 27. 10. 2001, str. 33).
    
38. 
    Haas, R. ed. (2001): Rewiew Report on Promotion Strategies for Electricity from Renewable Energy Sources in EU Countries, June 2001, TU Wien, Compiled within the cluster "Green electricity", http://www.tuwien.ac.at/iew/elgreen/
    
39. 
    Summary of the 3rd ENER Forum: How to promote renewable energy systems successfully and effectively; Reinhard Haas et al.: ENER Bulletin no 25, ENER Forum 3: Successfully Promoting Renewable Energy Sources in Europe Budapest, Hungary, 6-7 June 2002, http://www.eu.fhg.de/ENER/Ener_bul.htm
    
40. 
    Tomšič, Mihael G.: How to justify and define a feedin tariff? A debate and decisions in Slovenia, 2002, ENER BUradni list letin ENER Forum 3. SuccessfUradni list ly Promoting Renewable Energy Sources in Europe. Budapest, Hungary, 6-7 June 2002, pp.: 95-99 http://www.eu.fhg.de/ENER/Ener_bul.htm
    

7.8.7 AVTORJI

mag. Evald Kranjčevič, Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost

mag. Stane Merše, Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost

prof.dr. Miha G. Tomšič, Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost

7.9 SPODBUJANJE POVEČANJA RABE OBNOVLJIVIH VIROV

7.9.1 OSNOVNI POJMI

Raba obnovljivih virov energije (OVE) je v zadnjem obdobju, ko smo priča močnemu obremenjevanju okolja s pridobivanjem energije iz fosilnih goriv, spet postala aktualnejša, tudi zaradi tega, ker dandanašnje sodobne tehnologije omogočajo izrabo obnovljivih virov energije z manj drastičnimi posegi v okolje. Poleg lesne biomase je v Sloveniji še veliko neizkoriščene vodne energije in energije vetra, odlagališčnega plina in bioplina, geotermalne in sončne energije. Z vidika emisij CO₂ je izraba obnovljivih virov energije zelo pomembna, saj zmanjšuje emisije CO₂, če nadomešča vire energije, ki niso CO₂-nevtralni.⁶² Odpadki se v nekaterih statistikah štejejo med obnovljive vire Strožji pogled pa odpadke izpušča, ker bi pretirano spodbujanje proizvodnje energije iz gorljivih odpadkov lahko imelo negativne učinke; prednostno je zmanjševanje količine odpadkov.

Po namembnosti je smiselno ločiti med uporabo OVE za proizvodnjo električne energije, za proizvodnjo (samo) toplote, za promet in druge namene.

7.9.2 PRAVNI AKTI NA TEM PODROČJU

EU

• 
  Evropska unija je leta 1997 sprejela Belo knjigo o obnovljivih virih energije, ki je začrtala usmeritev Skupnosti. Ker gre le za "Sporočilo Komisije" dokument nima neposrednega pravnega učinka, ampak le politično obvezo.⁶³
  

Konkretne ukrepe je EU sprejela s sklepom o večletnem programu promocije obnovljivih virov energije[44][45]. Ta t.i. program Altener se izvaja do leta 2010 in predvideva podvojitev deleža obnovljivih virov energije (s 6 na 12 %) na območju EU. Zadnji sklep o sofinanciranju projektov je vezan na obdobje 1998 -2002. Evropska komisija že predlaga nov program -Umna energija- (Intelligent Energy for Europe - COM(2002) 162 final/2 in 2002/0082 (COD)), ki bo prispeval k večji energetski varnosti, konkurenčnosti in strategiji trajnostnega razvoja EU. Program se nanaša na obdobje 2003 - 2006 in je temeljni instrument Evropske skupnosti za ne-tehnično podporo na področju energije. Zagotavlja nadaljevanje prejšnjih programov kot so ALTENER, SAVE in v določeni meri tudi SYNERGY. Nov program izpostavlja obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije. Ima štiri glavna področja: smotrno rabo energije in upravljanje s povpraševanjem, nove in obnovljive vire energije, vidike energije v transportu ter spodbujanje obnovljivih virov in učinkovite rabe energije v mednarodnem prostoru.

Slovenija

• 
  V Sloveniji področje obnovljivih virov energije in njihovo promocijo načelno obravnava Energetski zakon,⁶⁴ ki predvideva nekatere instrumente za spodbujanje. Odločitve o količinskih ciljih prepušča Nacionalnemu energetskemu programu in drugim zakonskim ali podzakonskim aktom.
  

• 
  V zaključni fazi priprave je Nacionalni energetski program (NEP), ki ga pripravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (MOP). V pripravi je tudi Operativni program energetske izrabe lesne biomase, za katerega je zadolžena Agencija za učinkovito rabo energije (AURE). Ta dva dokumenta natančneje določata cilje in programe za njihovo doseganje. Usklajeni so s strateškimi in energetsko-političnimi cilji EU.
  

7.9.3 TRENUTNO STANJE NA TEM PODROČJU

Stanje na področju rabe obnovljivih virov energije v Sloveniji je takšno, da znaša trenutni delež teh virov v primarni energiji 10,8 %. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je javno že predstavilo cilj, da do leta 2010 Slovenija doseže 15odstotni delež obnovljivih virov energije v primarni rabi energije,⁶⁵ vendar je v predlogu NEP pričakovan nekoliko nižji cilj: 12,5 %, kar je še vedno nad povprečjem in ciljem EU.

Cilj je, da vse nove, dodatne potrebe po energiji v prihodnosti zadovoljimo izključno iz obnovljivih virov. Uvajanje obnovljivih virov energije in s tem zmanjševanje fosilnih energijskih virov zmanjšuje izpuste CO_2.⁶⁶

Aktivnosti na področju spodbujanja rabe obnovljivih virov energije (zlasti lesne biomase) potekajo predvsem v okviru MOP – Agencije za učinkovito rabo energije, ki pripravlja programe subvencioniranja, in v okviru projekta GEF, ki sofinancira tako študije na področju izrabe lesne biomase (ocena potencialov, tržna analiza) kot tudi investicije v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso z namenom vzpostavitve trga lesne biomase in investicijskih aktivnosti.