Stenografski bele[KI

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Za kontra replika e prijaven gospodinot Ilija Dimovski, povelete.

Ilija Dimovski: Kolku zboruvame navistina }e ni sudat gra|anite. Da po~nam po red.

Teatarot vo Veles ne be{e ideja na prethodniot gradona~alnik, tuku ideja na prviot va{ gradona~alnik Ordan Nikolovski, no 15 godini ne napravivte ni{to, a kamen temelnikot go udri Nikola Gruevski. Ako se se}avate prethodniot gradona~alnik ne prisustvuva{e na udiraweto na kamen temelnikot, a karabinata e gotova, toa gra|anite go gledaat sekoj den, toa se slu~uva{e vo tekot na ovaa godina.

Vo delot na Ramina, prviot potporen yid se zapo~na po inicijativa na pokojniot pretsedatel Boris Trajkovski, a vo 2004, 2005 i 2006 godina va{ata Vlada i va{ata op{tina ne vlo`ija nitu eden denar vo potporniot yid Ramina.

Vo odnos na ekonomskata kriza }e vi ka`am edna brojka gospodine kolku e lo{o na gra|anite, koga ja prezemavte vlasta vo 1992 godina brojot na nevrabotenite be{e 17%, koga ja ostavivte vlasta vo 1998 godina brojot na nevrabotenite be{e 40%, toga{ se napravi pla~kata i mafija{kata privatizacija vo Republika Makedonija.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Ima replika gospodinot Abedin Zimberi, povelete.

Abedin Zimberi: Ne sakav da mu repliciram na gospodinot, no me provocira so negovoto izlagawe koga navede deka merkite za namaluvawe na siroma{tijata ovaa Vlada ima prezemeno mnogu merki za namaluvawe na siroma{tijata {to navistina ovoj podatok e, da ne re~am laga, tuku e ne{to {to e vidlivo i ovaa sostojba ja ~uvstvuvaat gra|anite. Dali se zgolemeni merkite za siroma{tijata ili se prodlabo~uvaat se gleda od samata stavka vo buxetot deka se namaluvaat 148 milioni denari sredstva vo stavkata kade se merkite za namaluvawe na siroma{tijata {to uka`uva deka i ponatamu vleguvame vo golema siroma{tija.

Vo odnos na vrabotuvaweto site znaeme deka VMRO-DPMNE vo periodot od svoeto vladeewe na eden masoven na~in vrabotuva svoi partiski ~lenovi zapostavuvaj}i gi site vrabotuvawa na drugite, zboruvam za Albancite. Toj frla magla vo odnos na DUI i spored Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor se namaluvaat sredstvata, jasno se poka`uva deka ne e postignat soodveten procent koj e planiran za ovaa godina i zatoa se skratuvaat buxetskite sredstva vo ovoj Sekretarijat. Se namaluvaat 75 milioni i vo drugite delovi imame namaluvawe na sredstva. Jas ne gledam ne{to deka ima sredstva za koi mislam deka vo idnina }e se namali siroma{tijata, tuku naprotiv, mislam deka vo drugiot del koi ne se ~lenovi na VMRO-DPMNE so tek na vreme }e ja po~uvstvuvaat siroma{tijata i drugite gra|ani i ~lenovite na VMRO. Imame predvid deka se vrabotuvaat vo golem broj iako ne se potrebni tie vrabotuvawa, samo da se postigne celta svoeto ~lenstvo da go stimuliraat preku ovie vrabotuvawa. Siroma{tijata }e ja po~uvstvuva narodot vo idnina i toa mnogu brgu.

Trajko Veqanoski: Kontra replika za gospodinot Ilija Dimovski, povelete.

Ilija Dimovski: Da ne se razbereme pogre{no, vo Republika Makedonija ekonomskata sostojba na gra|anite ne e sjajna i nikoj nema namera da pravi rozovi prikazni, no nie sporeduvame politiki dali ovaa Vlada, so ogled na okolnostite i objektivnite sostojbi ja podobruva, ja vlo{uva i dali dobro se spravuva so site mo`nosti koi gi ima kako politiki.

Komparaciite {to gi pravev gi pravev vo taa smisla. Dr`avniot zavod za statistika vo 2005 godina ka`al deka ima 545 iljadi vraboteni, vo 2009 godina ka`uva deka ima 618 iljadi vraboteni, zna~i 70 iljadi pove}e vraboteni, pove}e rabotni mesta. Tie ne mo`e da se vo dr`avnata administracija. Ako gi zemete brojkite kolku imalo toga{ vo dr`avnata administracija, a kolku sega, }e vidite deka e nemo`no va{eto tvrdewe i na kraj edinstveni vrabotuvawa vo dr`avnata administracija koi ne se stopirani se tokmu onie po Ramkoven dogovor, no toa e debata za druga to~ka.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Sleden prijaven za zbor e gospodinot Sulejman Ru{iti, ne e tuka.

Sleden prijaven za zbor e gospo|a Vladanka Avirovi}, povelete.

Vladanka Avirovi}: Blagodaram pretsedatele.

]e se obidam vo ovie 20 minuti da go iska`am moeto mislewe vo vrska so ovoj rebalans na buxetot.

Prvo od prethodnite diskusii ona {to mo`e da se zabele`i e deka ne se pravi jasna distinkcija pome|u periodite koi {to pred svetskata ekonomska kriza i posle otkoga svetskata ekonomska kriza nastana. Se obiduva da se napravi edna konstrukcija na edno zaedni{tvo i da se svede sve vo eden kompleks i pred svetskata finansiska ekonomska kriza i potoa. Smetam deka vakviot pristap e sosema neracionalen, smetam deka vakviot pristap ne e objektiven i ne e ekonomski izdr`an. Napomnuvam deka kako i site gra|ani {to znaat vsu{nost deka svetskata finansiska pred se potoa i ekonomska kriza go zafati celiot svet pa isto taka i Republika Makedonija, bidej}i Republika Makedonija e del od svetskata pazarna ekonomija, taa e mala otvorena ekonomija. Nie ne mo`eme da bideme imuni na taa kriza i taa vleguva so site svoi silini vo site segmenti na ekonomskiot razvoj na Makedonija. Toa zna~i deka se namaluva uvozot, se namali izvozot vo procenti vo koj {to site nie gi pratime preku statistikite koi {to se na Dr`aniot zavod za statistika, na Narodnata banka na Republika Makedonija. Se namaluva potro{uva~kata vo Republika Makedonija, se zabavi zapo~natiot ekonomski rast koj {to be{e prisuten vo izminatite dve godini. Zatoa velam deka ne mo`e ni{to da e isto kako i pred po~etokot na svetskata ekonomska kriza. Iluzija e da se napravat takvi me{awa bidej}i vo prvite periodi od 2007 i 2008 godina ekonomskiot rast na Makedonija se dvi`e{e vo ramkite od 6%. Ni{to ne e isto i toa site go priznavaat na svetsko nivo ne vo Republika Makedonija. Site vr{at rebalansi na buxet. Makedonija ne e vo toa edinstvena zemja. I vo svetski ramki na nikogo ne mu pa|a na pamet proekciite koi {to gi vr{at i renomirani svetski institucii da gi stavaat pod znak na pra{awe zaradi nekoja nekompetentnost i nestru~nost od aspekt na nepredvidlivost na dvi`eweto na taa ekonomska kriza. [to vsu{nost se slu~uva vo vremeto vo 2009 godina prviot i vtoriot kvartal i {to e pri~inata za ovoj rebalans na buxetot. Ona {to go krase{e prethodniot period od 2008 godina i rast na industriskoto proizvodstvo od 10% vo 2009 godina prviot kvartal be{e 7,6% pad na industriskoto proizvodstvo, kumulativno dvata kvartala 13,3% ili vo juni ako sakate da ka`ete dostigna nivo od 19%. Pad na uvozot od 15 pa i 22%, pad na izvozot u{te pogolem, zgolemuvawe na nadvore{no-trgovskiot deficit, zgolemuvawe ili varirawe na brojot na nevrabotenite lica vo Republika Makedonija, inflacija koja {to se dvi`i sega vo procenti nekade od 0,1%, pad na bruto doma{niot proizvod od 0,9% me|utoa i proekcii deka i za naredniot period }e se dvi`i nekade od minus 0,6%. Pomali dano~ni i ostanati prihodi vo Buxetot na Republika Makedonija za okolu 10%, namaluvawe na rashodite i obid da se zadr`i buxetskiot deficit na 2,8%. [to vsu{nost nie sakame da postigneme so ovoj rebalans na buxetot pove}e pati be{e ka`ano. Me|utoa ne e na odmet da se ka`e deka vo pooddelni segmenti se namaluva ona {to e bitno da se ka`e deka se namaluvaat neproduktivnite tro{oci. Vo site ministerstva ima namaluvawe na patnite, dnevnite tro{oci, honorarite, dogovorite za delo itn. Takvata tendencija se zadr`uva vo site ministerstva nekade do 50%. Zna~i toa e edna karakteristika. Me|utoa posebno treba da se spomene faktot deka vo pooddelni delovi nema zafa}awe ili vakvo revidirawe na buxetot, toa e vo socijalnite transferi. Se pravi obid so ovoj rebalans socijalnite transferi da ostanat isti. Toa zna~i deka platite, penziite na rabotnicite i ostanatite socijalni transferi da ostanat na isto nivo. Vo ramkite na subvenciite za zemjodelieto ostanuvaat isti. Planiranite 70 milioni evra }e se potro{at site vo ramkite na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Se zafa}aat samo onie delovi od produktivni tro{oci i vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo koi se odnesuvaat na neproduktivni rashodi. Toa se patnite tro{oci na vrabotenite koi {to do krajot na godinata }e bidat restriktivni vo site ministerstva. Transferite do lokalnata samouprava ostanuvaat isti. Se zadr`uvaat na nivoto na koe {to e i predvideno. Imame to~no namaluvawe na kapitalnite rashodi na ponisko nivo za 4 milijardi i 340 milioni me|utoa, toa e okolu 18% vo odnos na planiranite, pred se, zaradi zakonskoto namaluvawe {to ovoj period nastanuva za 30% kaj onie rashodi vo prvata polovina od ovaa godina koi imaa poniska realizacija i potreba od odlo`uvawe na site onie proekti koi imaat uvozna komponenta i zabavena dinamika.

Vo delot na industriskata politika, se zabele`uva deka taa ostanuva na isto nivo bez nikakvi kratewa.

Ona {to saka{e da se ka`e deka vo Republika Makedonija totalno e proma{ena politikata vo odnos na tro{ewata, smetam deka ne e korektno da se napravi, zaradi toa {to globalnata finansiska kriza upatuva na revidirawe na site proekti. Ovde moram da ka`am edna va`na rabota, a toa e deka dano~nite reformi koi {to se sprovedoa na nivo na Republika Makedonija pred se, site strukturni reformi od 2006 godina pa navamu se vo funkcija i denes na namaluvawe na ovaa svetska ekonomska kriza.

Ako sakate da izvr{ime komparativni analizi, vo odnos na celiot region na Balkanot, pa duri i vo Isto~na Evropa, Makedonija e karakteristi~na so najniski danoci. Ova pred se, vlijae na podobruvawe na biznis klimata vo Republika Makedonija, sakale da priznaeme, ili ne, i od koj agol sakate da go gledate toa, mislam deka donesuva povolnosti i vo ovaa svetska ekonomska kriza. Isto taka, treba da se ka`e deka vo oblasta na pove}e ministerstva zna~itelen e napredokot, osobeno vo informati~kata tehnologija. Ministerstvoto so toa mo`e da se pofali. Ne e to~no deka stipendiraweto na studentite e zabaveno, ne e to~no deka ima pomali odvojuvawa od buxetot za stipendirawe na studentite. Imame zabrzano i zgolemeno stipendirawe, osobeno vo informati~kata tehnologija, {to e osnoven predizvik da se vnesat inovativnite tehnologii vo Republika Makedonija. Vo visokoto obrazovanie se zna~itelni reformi sprovedeni, koi {to se bitni za Republika Makedonija, zatoa {to morame da priznaeme deka vo celiot izminat period od 20 godini Makedonija navistina ne mo`e da se pofali so produkcija na visoko obrazovni kadri, koi {to }e bidat vo funkcija na proizvodstvoto na Republika Makedonija. Zna~itelni se sredstvata koi {to se izdvojuvaat i tie sredstva navistina ne se kratat vo odnos na tie proekti.

Vo odnos na zemjodelieto, mo`am da ka`am deka se spomna vo pretpladnevnata sesija deka Republika Makedonija so ovie vladini politiki ne se pribli`uva kon Evropskata unija {to mislam deka ne e to~no, pred se, zaradi toa {to vo izminatiot period izdvojuvawata vo zemjodelieto, {to e karakteristi~no za pristapot kon IPA Fondovite, {to e karakteristi~no i preduslov Evropskata unija da ja finansira od fondovite, deka i nie morame kako dr`ava buxetski da gi isfinansirame site na{i zemjodelski politiki, za da mo`eme da pristapime kon koristewe na site ovie fondovi. Do 2006 godina ne mo`eme da se pofalime so izdvojuvawe vo zemjodelieto i ova e edna vistinska revolucija vo pogled na izdvojuvaweto na pari za zemjodelskiot razvoj.

Ako 2005-2006 godina se izdvoija 5 do 6 milioni evra za razvoj na zemjodelieto i se vode{e politika na dodeluvawe zemji{ta koja {to ne be{e vo funkcija na zemjodelcite, ovie reformi koi {to se prezemaa vo zemjodelieto ozna~ija edna nova era vo finansiraweto i subvencionirawe na zemjodelieto, koe {to, da povtoram, vo 2009 godina e 70 milioni evra. Narednata godina jas se nadevam deka nema da bide voop{to skrateno vo ovoj del od buxetot. Treba da imame izdvojuvawe vo zemjodelieto od nad 100 milioni evra. Toa navistina e predizvik za Republika Makedonija i mislam deka site reformi koi {to se prezemaa vo ovoj sektor pozitivno vlijaat i na generalnata ocenka na Evropskata komisija vo oblasta na reformite {to se prezemeni vo na{ata zemja, da ne gi nabrojuvam site elementi, site subvencii {to te~at {to zemjodelcite gi imaat na dofat na svojata raka bidej}i toa }e odzeme navistina golemo vreme od ovaa debata.

Se spomna deka vlijanieto na svetskata kriza, ako sporedime so ostanatite evropski zemji, ne mora so evropskite zemji, so opkru`uvaweto okolu nas, }e vidime deka Makedonija kako zemja, mnogu uspe{no se spravuva so posledicite od ovaa svetska ekonomska kriza. Nie imavme vo tri navrati, tri golemi krupni zafati, kako antikrizni merki, tie gi dadoa pozitivnite vlijanija vrz rabotata vo realniot sektor, i nie mo`e, navistina vo ovoj period da bideme zadovolni od takvite apsurbcii na stravi~ni napadi, na tie svetski ekonomski trendovi vrz brojot na vrabotenite vo realniot sektor.

Dokolku se napravat analizi na brojot na nevrabotenite vo ovoj period, }e se zaklu~i deka trendot, iako nie sme zemja koja {to ima visoka nevrabotenost od 34, pa vo nekoi periodi 33%, vo ovaa godina poslednite pokazateli upatuvaat deka se raboti za broj na nevraboteni od 32,7%.

Site ovie merki koi {to se prezemaat, navistina se nedovolni. Nikoj ne ka`uva deka ovaa svetska ekonomska kriza ne ima devanstantni vlijanija i vrz na{ata ekonomija. M|utoa, treba so zaedni~ki napori da upatime, dali ovie prezemeni konkretni ~ekori, so site pozitivni analizi, vlijaat na namaluvawe na krizata, {to vo naredniot period e potrebno da se prezeme, koi merki se pozitivni i vlijaat odli~no vrz klimata vo Republika Makedonija, a koi pomalku vlijaat. Ima nekoi merki {to mo`at da se klasificiraat kako odli~ni i ima neki merki {to pomalku davaat efekti. Treba tamu da go prenaso~ime na{eto vlijanie.

I, mislam deka ne e potrebno da se naglasuva, deka Republika Makedonija se prezadol`uva, deka osnovniot element na vladinite politiki e zadol`uvawe. Vo ovoj period, bidej}i nie sme zemja so sredna zadol`enost. Zna~i, nie ne sme zemja so visoka zadol`enost, javniot dolg, ako se pogledne niz celiot ovoj period, ima edna konstanta, vkupniot javen dolg na Republika Makedonija, i dokolku ne nastape{e ovaa svetska ekonomska kriza. Od 2006 godina ako gi pogledneme tendenciite na vladinite finansiski politiki, }e vidime deka odea vo pravec na namaluvawe na javniot dolg pred se na stranskite krediti i otkup na javniot dolg. Toa zna~e{e deka so predvremen otkup, da ne gi spomenuvame site vo fazi od 2006 godina, pa navamu, ima{e tendencija na otkup na javniot dolg so toa i prakti~no osloboduvawe od kamatata koja {to navistina be{e mnogu visoka. Se raboti za nekade okolu 212 milioni evra so otkup na javen dolg.

Za `al, svetskata ekonomska kriza predizivika zadol`uvawe, me|utoa, da se debatira za toa dali e pravilno zadol`uvaweto so evro obvrznici, dali e pravilno doma{noto zadol`uvawe, e predmet na razli~ni ekonomski upotrebi na toj instrument i vo koj segment misli deka toa e to~na ili pogre{na politika. Zadol`uvaweto od strana, kako evro obvrznica nie sme go imale i vo prethodniot period. Tokmu i prethodnata Vlada be{e isto taka, korisnik na evro obvrznicata od 150 milioni evra, koja {to, ako se se}avate eden del i se napravi i tokmu za namalauvawe na javniot dolg na Pariskiot klub. Zna~i, se upotrebi del od evro obvrznicata za namaluvawe na dolgot, ako se se}avate vo vremeto na Socijal demokratskiot sojuz na Makedonija. Zna~i, nie ne sme nitu vo ovoj period prvi {to se zadol`uvame, vo celiot period karakteristi~no e {to postojano Republika Makedonija se zadol`uva, duri i vo prethodniot period ima{e zadol`uvawe od 6 so kamatni stapki od nad 6%. Toa ne e karakteristika na ovoj period vo koj {to ima vladeewe na ovaa Vlada, tuku postojano ima pernamenenten nedostig na sredstva koi {to treba pravilno da se istoristi. Predmet na analiza kako tie sredstva }e se iskoristat i vo opredelen vremenski period, koja e najobjektivnata merka koja }e se prezeme za da se namalat ovie ekonomski posledici od krizata.

Samo edno, }e spomenam, site merki koi {to se prezemaat od site vladi, pa, eve da re~eme i vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi, ne mo`e da se karakteriziraat deka se to~ni i precizni. Vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi, na primer, ne o~ekuva novo revidirawe na dotur na novi finansiski sredstva, inekcija na novi finansiski sredstva zatoa {to prvobitnite proekcii upatuvaat deka ne se dovolni za da mo`e da se stabilizira finansiskiot pazar. Zna~i, zatoa i mojot apel e do kolegite da ne se prepotencira dali edna Vlada uspeala da izvr{i soodvetna analiza, kolkavi }e bidat reperkusite. Tie, za `al, vo eden opredelen segment i ne mo`e da se predvidi. I, zatoa bi bilo po`elno da se fokusirame na periodot koj {to e posle svetskata ekonomska kriza, da ne gi me{ame so ostanatite politiki od pred po~etokot na svetskata ekonomska kriza, zo{to ni{to ne e isto kako {to be{e do sega. Vie postojano, jas veruvam, sledite i vo Obedinetite nacii, site raspravi upatuvaat na ogromna siroma{tija koja nastapuva, milioni, milioni lu|e ostanuvaat bez rabota. Najgolemite svetski korporacii, vo oblasta na industrijata, za `al, gi zatvoraat svoite fabriki. Normalno e deka stranskite direktni investicii }e bidat namaleni. Koj o~ekuva vo ovoj period pa plus i so edna psihologija koja {to e dominantna, da se ~uvaat sredstvata, da se ~uva kapitalot za da ne se napravi gre{ka vo investirawe. I, toa e sosema normalna pojava na svetsko nivo, ne vo Republika Makedonija. Normalno e deka nie onie proekti koi {to sme gi predviduvale kako stranski direktni investicii da bidat zapreni, da se zastane, da se zeme zdiv, da se vidi dali svetskata ekonomska kriza zavr{uva, dali taa kako proekcija }e zavr{i do 2009 godina i kakva reperkusija }e ima vo zemjite na tranzicija, ili na nerazvienirte zemji. Ne e se isto kako vlijae svetskata ekonomska kriza na razvienite ekonomski zemji i ne e se isto kako vlijae na na{ata zemja. Me|utoa, nie treba da bideme vnimatelni, prudentni vo vodeweto na site politiki za da mo`eme so onie sredstva koi {to ni se na raspolagawe, so prudentna fiskalna politika, so cvrsta monetarna stabilna politika da uspeeme da go odr`ime stabilno politi~kiot kurs i da ne predizvikame dopolnitelni negativni trendovi vrz stopanstvo.

Ubedena sum deka i narednite merki koi {to se prezemaat }e bidat vo funkcija na stopanstvoto, }e bidat vo funkcija na vrabotenite i zatoa mislam deka prviot efekt-stabilen devizen kurs ve}e e postignat, imame makro ekonomska stabilna politika i deka sme na praviot pat i nie e da gi apsorbirame pravilno site udari od ovaa svetska kriza. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram i jas.

Tuka ja prekinuvam sednicata.

Prodol`uvame utre vo 11 ~asot.

Vi blagodaram.

(Sednicata prekina vo 18,00 ~asot)

75/.-