Stenografski bele[KI

Trajko Veqanovski: Blagodaram.

Za replika e prijaven Krsto Mukoski, povelete.

Krsto Mukoski: Blagodaram pretsedatele, po~ituvan kolega,

Sakam da vi odgovoram na dve-tri dilemi {to se javija kaj vas.

Prvo, da odgovoram na va{a odredena argumentacija {to mislam deka ne be{e to~na vo vrska so buxetite. Osnovniot buxet, prviot i vtoriot rebalans. Osnovniot buxet go narekovte izboren buxet, vrz osnova na izborite {to pretstoele zaradi toa bila tolkava visinata na Buxetot. Mora da go zemete vo predvid faktot deka 2008 godina Makedonskoto stopanstvo do`ivea renesansa vo svoeto postoewe, imavme najvisoka stapka na rast na bruto doma{niot proizvod. Na stapkata na rastot na bruto doma{niot proizvod i na razvojnata komponenta {to ja planira{e Vladata se temele{e visokiot buxet.

Dali prviot buxet be{e antikrizen, da vo sekoj slu~aj, antikrizen e sekoj buxet koj ja namaluva rashodnata strana i koj vleva dopolnitelno sredstva vo stopanstvoto i vo pomagawe na subjektite na pazarot za polesno spravuvawe so krizata. Paralelno so toa antikrizen e sekoj {to vr{i odredeno balansirawe pome|u fiskalnata i monetarnata ekonomija so za~uvuvawe na stabilniot kurs na denarot pred se za~uvuvawe na socijalnata komponenta.

Vtoriot rebalans na Buxetot dali e antirecesiski, da, vo sekoj slu~aj, toj e antirecesiski bidej}i pretstavuva, iako Vladata prezede dosta merki za spravuvawe so kriza dali e toa vo fiskalnata politika ili so direktni intervencii na pazarot, so ovoj rebalans na Buxetot povtorno se krati rashodnata strana, povtorno se kratat nepotrebnite dr`avni tro{ewa na sredstva i se imputiraat vo stopanstvoto.

Od tie pri~ini e antirecesiski, za `al se nao|ame vo recesija ve}e dva posledovatelni kvartali imame negativen rast na bruto doma{niot proizvod.

Poslednata dilema {to ja imavte, koja ja zabele`av, kako }e zavr{ime na krajot na godinata, sakam da vi dadam pozitiven duh. Site pokazateli koi se javuvaat na pazarot na stopanstvoto i vo Makedonija, no i nadvor vo evrozonata i svetot osobeno vo onie zemji so koi Makedonija e direktno povrzana kako trgovski partner ili dobavuva~ se pozitivni. Na{ite najgolemi strate{ki partneri Germanija, Slovenija, Francija, ve}e izlegoa od recesija. Zgolemena e cenata na metalite na svetskite berzi, zgolemeni se pobaruvawata i uvozot na repromaterijali i metaloprerabotuva~kata industrija, sklu~eni se novi dogovori vo tekstilnata industrija i seto toa poka`uva edna zabrzana dinamika i dvi`ewe na na{ata ekonomija. Paralelno `ivnuva pazarot na kapital, zna~i berzata. Site tie pokazateli se odreden reper deka na{ata ekonomija kone~no }e izleze od kriza.

Na krajot duri i stranskite investicii kako {to se KF i Trivju ve}e vlegoa na na{iot pazar i se nadevame deka prethodno sklu~enite dogovori vo idnina nabrzo }e se realiziraat. Blagodaram.

Trajko Veqanovski: Blagodaram.

Kontra replika ima gospodinot Mile Andonov, povelete.

Mile Andonov: Blagodaram pretsedatele.

Po~ituvan kolega Mukoski, i nie kako opozicija i vie pratenicite od pozicijata i Vladata i ministerstvata, site gra|ani, site firmi od Republika Makedonija sakame {to poskoro da izlezeme od ovaa kriza, od ovaa agonija.

Nie ne rekovme da bide obratno, da bide polo{o vo naredniot period, sepak nekoi na{i uka`uvawa koi sakame ovde na govornica so fakti ili so politika i ekonomija da gi predo~ime tokmu vo taa smisla {to poskoro Republika Makedonija da izleze od ovaa kriza. Fakt e deka nie }e izlezeme od kriza, no koga? Koga po~ituvan Mukoski? Dali treba posle dve godini ili treba vedna{ da izlezeme od taa kriza za da fatime malku pogolem zamav za ovaa mala i otvorena ekonomija kako {to rekovte da ima i stranski i doma{ni investicii koi vo ovaa godina gi nema. Vrabotenosta odnosno nevrabotenosta raste od den vo den. Blagodaram.

Trajko Veqanovski: Blagodaram.

Gospodinot @ivko Pejkovski ima replika, povelete.

@ivko Pejkovski: Blagodaram pretsedatele, po~ituvan minister, po~ituvani kolegi pratenici,

Kratko vrz osnova na ona {to go ka`av te gospodine Andonov. Fakt e deka nikoj vo svetot ne ja saka ovaa svetska ekonomska kriza, toa go ka`avte i vie, nitu nie tuka vo Makedonija.

Fakt e deka ne e po~nata so Makedonija nitu pak }e zavr{i so Makedonija.

Jas znam deka vam rabotite vi se sto posto jasni, kako ekonomist, znam deka potajno gi opravduvate site potezi {to gi vle~e Vladata vo pogled na ovaa svetska ekonomska kriza. Me|utoa, politikata si e politika, ja sfa}am potrebata na va{ata partija vo opozocija za kritika, za politikanstvo, no ne mo`am da sfatam kako sakate na site da ni doka`ete deka Makedonija e na vakvo derexe zaradi idninata, a ne zaradi minatoto.

Antikriznite merki {to gi prezede Vladata i {to gi prezema kontinuirano, mora da priznaeme deka gi namalija negativnite efekti od svetskata ekonomska kriza. Treba da se bide korekten i da se ka`at rezultatite {to Makedonija gi ostvari vo toj pogled. No, bez politika i politikanstvo.

Eve, jas }e vi postavam edno pra{awe. Dali e to~na konstatacijata na Eurostat deka padot na bruto doma{niot proizvod vo prviot kvartal e 0,9%? Dali e to~no deka 3855 firmi go iskoristija Zakonot za otpis na kamati za nivnite dostasani obvrski od nad 10 milijardi denari? Dali e to~no deka 1435 firmi, 582 trgovci poedinci ili 9500 zemjodelci, rabotnici nekoj im ovozmo`i da go reguliraat svoeto tekovno zdravstveno osiguruvawe? Dali e to~no deka so prviot paket antikrizni merki vkupniot finansiski efekt e 330 milioni evra, {to Vladata mu gi ostavi tie pari na stopanstvoto, na firmite.

Dali e toa pomo{ ili ne e pomo{ za Makedonskoto stopanstvo.

Trajko Veqanovski: Blagodaram.

Kontra replika ima gospodinot Mile Andovno, povelete.

Mile Andonov: Blagodaram pretsedatele.

]e po~nam od krajot po~ituvan kolega @ivko Pejkovski. 330 milioni evra prviot paket antikrizni merki eve ka`avme deka 50 milioni evra bea nameneti samo za Tutunskiot kombinat Prilep za otpis na negovite dolgovi sprema dr`avata. U{te pet milioni evra za OHIS. Toa e polovina od realnoto, a realnoto ne bea 330, tuku 120 milioni evra. E, sega, toj tutunski kombinat so 30 juni ima dolg sprema dr`avata 10 milioni evra po osnov na DDV, da ne zboruvame za drugite dava~ki.

[to se odnesuva do firmite koi go iskoristile otpisot na kamatite po osnov na pla}awe na danoci, rekovte 930 firmi, da, podnele, im se otpi{ala kamata, no so 30 juni ima novi 19 iljadi firmi zadol`eni so obvrski kaj Upravata za javni prihodi. Za toa zboruvame 2009 godina.

Trajko Veqanovski: Blagodaram.

Tuka ja prekinuvam sednicata, prodol`uvame vo 15,05 ~asot.

(Pauzata e dadena vo 14,06 ~asot)

(Po pauzata sednicata prodol`i so rabota vo 15,11 ~asaot)

Svetlana Jakimovska: Prodol`uvame so rabota.

Ima zbor gospodinot Igor Ivanovski, povelete.

Igor Ivanovski: Tuka se klu~nite za podobruvaweto na ekonomijata, ama zatoa nivnite pratenicvi od VMRO-DPMNE, koi {to zaedno so ostanatite imaat dvotretinsko mnozinstvo vo ovaa sala gi nema, verovatno pak se na obikolka na Gradskiot trgovski centar, da vidat kako }e sledi privatizacijata na delovniot prostor na PUIK, eden od proektite koi {to treba ponatamu da go zgolemi bogatstvoto na eden krug na lu|e okolu premierot Nikola Gruevski. No za toa vo nekoja druga prilika.

Gospodine ministre, mnogu raboti se ka`aa za vreme na sobraniskata rasprava i gledam dek amnogu te{ko gi primivte i seu{te, za `al, gi primate faktite i realnosta vo Republika Makedonija, bidejki vie ste od onoj tip na ministri koj {to smetaat deka za da se bide vo vlasta zna~i samo da se se~at crveni lenti, da se odi po kokteli i priemi ili da se soop{tuvaat dobrite vesti, arno ama koga }e treba da se soo~ite so realnosta vas nikade ve nema.

Zatoa, gospodine minister verojatno }e dobieme vo tekot na ovaa rasprava odgovor zo{to ne izlegovte pred celokupnata makedonska javnost zaedno so va{ite koelgi ministri naredeni zad vas da soop{tite kolkav e padot na bruto doma{niot proizvod vo vtoriot kvartal. Ili, ne se naredivte i taka sve~eno i spektakularno ne i soop{tivte na makedonskata javnost za padot na industriskoto proizvodstvo za 10%, kako {to za istiot procent e namalen brojot na vrabotenite vo industrijata. No, kako i da e sakam malku poinaku da govoram vo odnos na ona {to go pravea moite kolegi prethodno. Bidejki veruvam deka i samiot minister detalno ne go poznava ovoj rebalans na Buxetot. Toa ni go poka`a za vreme na raspravata vo Komisija. I, da spomnam vo koj ambient ekonomski se nao|a Republika Makedonija vo ovoj moment.

Klu~niot argument za situacijata vo koja {to se nao|ame od va{a strana e deka vo Makedonija ima svetska kriza. Istata taa svetska kriza gospodine minister koja {to od ovaa govornic an amoi tri pra{awa vo razli~en vremenski period vie negiravte deka postoi. Toga{ velevte deka taa nema da dojde, pa ako dojde }e pomine brzo, a va{i kolegi zborea deka duri imame i {ansa. Postoi haos vo vladiniot ekonomski tim ako voop{to takov postoi, bidejki ne samo {to Stavreski sam so sebe ili Gruevski sam so sebe dava sprotivstaveni kontradiktorni izjavi, tuku takvi izjavi davate i so ostanatite ekonomski resori.

Gospodine ministre, vie davate razli~ni procenki vo odnos na vtoriot potpretsedatel na Vladata isto za ekonomski pra{awa Pe{evski, davate poinakvi izjavi i od ministerot za ekonomija Fatmir Besimi i od tamu narodski se psotavuva pra{aweto dali ima pilot vo va{iot avion. Jas mislam ne. No, ona {to e apsolutno situacija vo podolg vremenski period, a sega doa|a do kulminacija e deka se potvrduva ednata teza koja {to o~igledno e evidentna vo Makedonija, a toa e ili vie li~no ste do toj stepen nesposoben i nekompetenten da gi menaxirate ekonomskite procesi vo ovaa dr`ava i imate otsustvo na znaewe, analizi t.n. ili ako toa ne e taka {to treba da ne razuverite, vtorata opcija e deka znaete, no vo isto vreme manipulirate i ja la`ete makedonskata javnost kako generalno, taka osobeno biznis zaednicata vo Republika Makedonija.

Vie bevte toj koj, duri i dodeka Trajko Slaveski be{e minister za finansii, bevte predvodnik na ekonomskiot tim koj do sega, ako ne gre{am, izleze so 4 antipaket merki, antikrizni merki. Ovoj rebalans go proite kako petti i sekoga{, a izlezete so eden paket takanare~eni merki, stopanstvenicite baraat novi. Pogolem pokazatel, poprecizen pokazatel deka va{ite antikrizni merki nemaat nikakov efekt od toa nema. Naprotiv, situacijata e prili~nio seriozna i Makedonija se nao|a podlaboko vo recesija od toa {to vie sakate da go predlo`ite.

Zatoa, site pratenici, neslu~ajno, od SDSM sakaat da ja iskoristat ovaa mo`nost i da im ~estitaat na firmite kako se spravuvaat i plivaat vo ovaa stra{na ekonomska kriza. Ne zaradi va{eto znaewe ili pomo{, tuku zaradi nivnata sopstvenost `ilavost i ~uvstvo za pre`ivuvawe, pa i menaxersko znaewe kaj nekoi za da mo`e da se spasat.

Gospodine minister,

Vie u{te ne se izvinivte ne na MMF, ne na SDSM, ne na ekspertite, na makedonskata javnost i da ka`ete deka planiravte Buxet, od ovaa govornica soop{ten vo dekemvri minatata godina so porast od 5,5%. I vie mislite deka }e se izvadite na toj na~in {to }e re~ete - pa site gre{ele. Od kade takvo relativizirawe i poednostavuvawe na tezite?

Koga site prognoziraa pad na BDP, na ekonomskata aktivnost, koga site {tedea za da ja za~uvaat i malku postojnata likvidnost vo toj period, vie velevte }e go zgolemime Buxetot i go zgolemivte za 300 milioni evra i dojdovme do rekordno nivo od 2 milijardi i 700. Ili, vo odnos na posledniot Buxet na SDSM edna milijarda evra pove}e.

Pa posle reteriravte, ne znam zo{to, verojatno bevte ubedeni vo toa {to go zboruvate, deka }e imame 1% rast, a sega na krajot ne ubeduvate minus 0,6%. Verojatno bevte ubedeni. Demek, na dvoboj ne povikuvate i ni velite - }e vidite na krajot na godinata koj }e bide vo pravo.

I od MMF ne ~inat, pojma nemaat tie od MMF, Stavreski znae. Nikoj od SDSM ne znae, ama Stavreski znae. Nikoj od ekspertive ne znae, ama Stavreski znae. I, kako kaj "OK koral" }e gledame na 31 dekemvri, `alam nema da bide toj datum, bidejki va{iot Zavod za statistika tri meseci podocna }e go objavi zbirniot podatok za padot na BDP, koj bil vo pravo.

SDSM predviduva{e dva pati i seu{te predviduva najmalku dva pati pogolem pad ovaa godina. Ne minus 0,6%, najmalku dva pati, okolu minus 1,5%. MMF koj ni{to ne znae, bidejki vie se znaete, vie ste idealnite, predviduva minus 2,5%.

Industriskoto proizvodstvo padna -10%, vie po~navte da slavite. Vnimavajte, vo dr`ava kade {to pa|a industriskoto proizvodstvo so minus 10% vie ste radosni. Toa e apsurdot na va{ata Vlada i na vas li~no. Zo{to, zatoa {to ne padnalo na minus 20, kako {to prethodno pa|a{e i toa za vas e uspeh. Isto, kako {to za vas e uspeh i pregolem }ar deka vrabotenite vo industrijata se namalile za samo minus 10%.

Apsurdite na strana, ironijata na strana, gospodine Stavreski, vo va{e vreme, kako minister za finansii, a i prethodno, bidejki vie bevte glavniot vo vodeweto na ekonomijata, Trajko Slaveski be{e samo izvr{itelot, Makedonija do`ivuva najgolemi strukturni problemi i vidoizmenuvawe na ekonomskata logika i racio do toj stepen, {to za zdravuvaweto }e bide mnogu pote{ko.

Gospodine Stavreski,

Vo va{e vreme, kako minister za finansii Makedonija ima najgolem pad na dano~nite prihodi. Vo tretiot kvartal vie toa go objavivte, va{eto Ministerstvo. Ima sobrano samo 21 milijarda denari ili vo prevod 330 milioni evra. Pribli`no ste trebale, prose~no da soberete 35 milijardi denari ili okolu skoro 600 milioni evra. I vie velite deka imate o~ekuvawa za zgolemuvawe na dano~nite prihodi, toa e va{a izjava deka dano~nite prihodi }e se zgolemele vo juli i avgust. Pa toga{ go imavte najgolemiot pad.

I zaradi toa, vo ovoj moment, makedonskata ekonomija i stopanstvo e svedok na masoven ara~ za da gi zgolemite dano~nite prihodi. Za da dojdete na nula od 18 milijardi denari, kolku {to predviduvate so rebalansot, ne so prviot Buxet, vie treba do krajot na ovaa godina da soberete 900 milioni evra. 900 milioni evra treba da soberete za tri meseci, a ne ste uspeale da soberete vo prethodnite tri kvartali ili 9 meseci skoro pribli`no tolku. Kako }e go napravite toa?

Goran Trajkovski ni ja ka`a v~era vistinata. ]e se vleguva vo firmi i koga ni{to,kazna od tri iljadi evra }e se nara~uva. Policajci }e zastanuvaat na sekoj ~ekor za da davaat kazna od 300 evra, nedano~nite prihodi, taksite, kaznite i raznite drugi dava~ki kon dr`avata }e se zgolemat i zatoa, najdobriot narodski zbor {to vo ovoj moment ja opi{uva makedonskata ekonomija i aktivnosta na Vladata e ara~. Kako vo vremeto na tursko, soberi, zdrpaj kolku {to mo`e da tovarite za da na kraj, so java{luk od neviden karakter, tie pari gi potro{ite. Velam java{luk, bidejki 350 milioni evra }e se dadat za dogovri za dela. 350 milioni evra }e se potro{at za dogovori za dela, pove}e nego za plati. 80 milioni evra }e se potro{at za mebel, vozila i oprema.

Gospodine Stavreski tri godini la`ete mnogu. Nekade izgubivte i usul. Ama, da ne ubeduvate do den denes deka nema da nabavuvate mebel i vozila, a da stavate rebalansirana, namalena stavka od 80 milioni evra e vrv na laga. Jas ne znam, vie ve}e po~nuvate da veruvate vo va{ite lagi. Dopolnitelno vie treba da im dadete odgovor gospodine Stavreski, deka zaradi va{iot java{luk, zaradi dogovorite za dela, zaradi 80-te milioni evra {to }e se potro{at na mebel i vozila, platite vo Makedonija se namaleni. Vo policijata platite se namaleni. Vo drugi institucii platite docnat, penziite docna. Rodilkite {to se na porodilno boleduvawe nemaat zemeno po pet meseci plata od socijalno. Site koi se na boleduvawe im docnat po 4-5 mesesci isplatata po osnov od Fondot za socijalno osiguruvawe.

Gospodine Stavreski, zatoa ne gi zgolemuvate penziite i platite, a gi vetivte i izla`avte gra|anite za vreme na izborite. Zatoa {to davate za dogovori za dela, zatoa {to davate za nabavka na mebel i oprema, zatoa {to oko ne vi trepnuva da gi potro{ite parite, da gi spiskate {to veli narodot, na na~in na koj {to }e gi napravite tenderite za va{ata biznis oligarhija, krugot okolu vas i sli~no i va{iot {ef, kako i za neproduktivni nabavki i investicii i t.n. I vo momentov edna situacija {to se slu~uva vo Makedonija, a toa e {to fokusot na ekonomskata aktivnost ne se vodi vo ekonomijata, se vodi na hartija na va{ata masa i na masata na Blagica Novkovska vo Zavodot za statistika. Vo momentot vo Zavodot za statistika se vr{at nevideni {teluvawa i podgotovki za parametrite koi {to vie gi ka`uvate od rakva se prilagodat za da bidat to~ni. Izvadivme vo javnosta dva parametra kaj {to se gleda deka lagata e vidliva od avion. Eden podatok e za podatokot za finansisko posreduvawe kade {to Zavodot za statistika veli, vo prviot kvartal padna od 20% od prilika, a ve}e vo vtoriot kvartal se zgolemil za 3%. Krediti nema, namalena e kreditnata aktivnost na bankite, a finansiskoto posreduvawe raste. I samiot Zavod priznava deka toa e nelogi~no ama ne dodava Stavreski mo`ebi naredil za takvo ne{to. I broj dva koga Zavodot za statistika veli deka e zgolemena brojkata na vraboteni ili Agencijata za vrabotuvawe istiot den go dava podatokot deka vrabotenite vo industrijata se namalile za 10%. E, pa, kaj se tie vrabotuvawa, na hartija, vo Vladata, vo Ministerstvoto za finansii, kaj gi vrabotuvate tie lu|e. Tie {to ne idat na rabota, a primaat plata. Zavodot za statistika ima zada~a vo slednite tri meseci, na toj na~in da gi postavi parametrite za da se prika`e pomal pad i padot na ekonomijata vo celina da go napravi porozen. Zatoa nema da imame ni uspeh vo slednata godina.

Gospodine ministre, velite MMF ne go bivalo se koregirale mnogu pati. Zo{to toga{ ne ka`ete deka MMF ne ~ini koga slednata godina prognozira porast na makedonskata ekonomija 2,5%. Kako {to i vie go velite. Kako vi odgovara za eden podatok, a za drug podatok ne vi veruva. Ili Zavodot za statistika na VMRO-DPMNE }e ja odigra taa zada~a da idealno si gi postavi tie parametri.

Za va{ata kontradiktornost i konfliknost nema da zboram kako na Komisijata, vi pro~itav toga{ 20 izjavi, deneska }e izvadam dve.

Stavreski na 25.06 vo ova Sobranie.

Zna~i, padot na industriskoto proizvodstvo go dostigna najvisokiot procen vo januari, od januari navamu imame podobruvawe.

Istiot den Zavodot za statistika izleguva i veli, industriskoto proizvodstvo se namali za minus 15,3%, toga{ verojatno ne bevte vo koordinacija. Ili, Stavreski na 26.06, brojkite poka`uvaat deka sostojbite vo Makedonija se takvi {to uspeavme da go izbegneme najlo{oto. Pad od minus od 1,5% dvojno zgolemen od onoj koj {to vie go ka`uvavte.

Gospodine Stavreski, velite deka Makedonija se spasila od ovaa kriza. Dadete odgovor na faktot deka Bosna i Hercegovina vo uslovi na kriza, toa e objaveno vo mediumite, ima 257 milioni evra, Makedonija 109 milioni evra za investicii. Kako mo`e Bosna i Hercegovina vo kriza da ima dvapati pove}e investicii od Makedonija koga krizata ja fa}a i nea, koga krizata ja fa}a i Makedonija. Ili pak, koga vo Hrvatska bile 900 milioni evra ili pak vo Srbija 893 milioni evra. Izgleda deka krizata na drugite koi vodat pametna politika im se odrazuva pomalku, a krizata vo Makedonija zaradi va{ata nesposobnost i pogre{ni politiki dopolnitelno se multiplicira. Faktot {to vo ovie 4 paketi na antikrizni merki eden denar nemate dadeno direkni intervencii vo stopanstvoto. Samo lo{ite firmi gi napravivte polo{i, go ima{e primerot so Tutunski kombinat Prilep kade {to dolgovite za neplaten DDV gi tolerirate i u{te pove}e gi zgolemuvate, a na dobrite firmi apsolutno voop{to ne im pomagate.

Gospodine Stavreski,

Nema da navleguvam ponatamu vo Buxetot }e spomnam samo u{te dve raboti, a toa e zadol`uvaweto. Gospodine Stavreski, vie }e bidete zapameten kako kreator na makedonskata ekonomija koj {to najmnogu gi zadol`il idnite generacii. Vie rekovte koga stanavte minister deka za razlika od va{iot prethodnik }e go namalite obemot na zadol`uvaweto so dr`avni hartii od vrednost, }e ja zgolemite ro~nosta ili }e ja namalite kamatnata stapka. Utre gospodine Stavreski, imate novo zadol`uvawe najvisoko do sega 2,5 milijardi denari ili 45 milioni evra 45 milioni evra gospodine Stavreski }e se zadol`ite utre povtorno i na toj na~in }e ja prodol`ite so trendot na piramidalno zadol`uvawe predvodeno od va{a strana.

Makedonskata ekonomija vo ovoj moment e me|u drugoto i vakva. Zatoa {to, Valdata e najgolemiot zadol`uva~ i stilirizator na i onaka malku likvidnite pari vo stopanstvoto. Nikoj ve}e ne gi dava parite vo banka. Site gi davaat vo Vladata. Vo ovoj moment ste ja zadol`ile dr`avata za 175 milioni evra za evro obvrznicata so koja {to 47 milioni evra pove}e kamata }e plati ovaa dr`ava. I, toa se vika finansiski kriminal, bidej}i vie ste donele odluka 47 milioni evra pove}e da se plati kamata otkolku {to toa realno mo`e da se napravi na pazarot.

Gospodine Stavreski, so utre{noto zadol`uvawe od 40 milioni evra vie }e imate presek od 10 milijardi denari ili 160 milioni evra dolg sprema makedonskite gra|ani, banki ili firmi. Toa e za vnatre{no zadol`uvawe. So ovie 175 }e dojdeme do brojkata od 330 milioni evra dolg na ovaa Vlada kreiran za 1,5 godina. Za toa gospodine Stavreski }e mora da odgovarate debelo. Utre }e zemete 2,5 milijardi ili 40 milioni evra, 16 milioni }e treba da vratite, bidej}i tolku vi stasuvaat. Okolu milijarda denari treba da gi vratite starite dolgovi. Pred Nova Godina pak }e se zadol`ite i }e ja zgolemite piramidata koja {to nema kraj. Vie ste kako Sowa Nikolovska vo TAT. Edna dupka se popolnuva so novo zadol`uvawe. Taa dupka se prazni i odime na novo zadol`uvawe. Piramidata raste dodeka ne kolabira. E, toga{ ne samo {to }e odgovarate politi~ki, vie }e odgovarate i zakonski se nadevam deka takva mo`nost }e posti vo makedonskiot zakon bidejki na na~in na koj {to se drznuvate so narodni i tu|i pari da gi zadol`uvate idnite generacii na makedonski gra|ani e nadvor od zdraviot razum od sekakva logika.

Realizacijata na kapitalnite rashodi, vi e ramna na nula i za toa }e govoram malku podocna verojatno i vo ostanatiot del vo ovaa rasprava.

No, ona {to sakam na kraj da go ka`am.

Ve gledav mnogu radosen koga izlegovte da ka`ete deka rejtingot na Makedonija se popravil so Agencijata Standard i purs. I jas sakav taa radost da ja spodelam so vas. No, mi tekna deka kreditniot rejting na Makedonija go vrativte ~etiri skalila nanazad vie. Ne SDSM. SDSM vi ostavi plus rejting ili stabilno vo pozitivna smisla, a vie go uni{tivte. I se obidov da vidam kakvi se sporedbenite podatoci za kreditniot rejting vo najgolemiot trgovski partner na Makedonija, a toa e Sojuzna Republika Germanija so koj {to Makedonija najmnogu trguva, izvezuva i uvezuva.

Gospodine Stavreski, Hermes e agencija koja {to germanskata Vlada ja koristi za utvrduvawe na kreditnite rejtinzi na site dr`avi vo svetot. Taa vo svojata metodologija ima {est nivoa za kreirawe na kreditniot rejting. Znaete na koe mesto e Makedonija, vo ovoj moment avgust 2009 e zadniot podatok. D, poslednoto mesto. Eve {to pi{uva za kreditniot rejtin D na germanskata rejting agencija. Niska likvidnost, kriza, seriozna slabost vo biznis opkru`uvaweto, vistinski ili mnogu visok rizik od politi~ka nestabilnost, mora da barate visoki kamatni stapki za da mo`e da investirate vo Makedonija.

Gospodine Stavreski, MMF ne ~ini, Hermes ne mu veruvate, SDSM i ekspertite ne gi biva zatoa ve biva vas i do ova derexe e dojdeno. Ama ne rabotete tolku i ne bidete tolku, }e i trgne na dr`avata. Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Za replika e prijaven ministerot za finansii, povelete.

Zoran Stavreski: Blagodaram po~ituvana zamenik pretsedatel,

Blagodaram za pratenikot Ivanovski za negovite komentari od koi verojatno ima{e mo`ebi 1% {to se odnesuvaa na rebalansot, ostatokot be{e drugi diskusii i komentari koi {to moram da ka`am gospodine Ivanovski samo za vas zboruvaat. Toa {to stignavte do ova derexe vo svojata politi~ka kariera e rezultat na vakvi govori i vakvi navredi. Ve zamoliv i na Komisijata za finansirawe i buxet da ne navreduvate na li~na osnova, da diskutirame za rebalansot. Jas razbiram deka mo`e rebalansot da ne vi se dopa|a. Razbiram ekonomskite politiki da ne vi se dopa|aat. Me|utoa zo{to imate tolku vnatre{na potreba da navreduvate, ne mi e jasno. Jas ne sum ve navredil niedna{ vas i probuvam so vas da razgovaram na na~in za koj {to mo`eme da komunicirame kako intelektualci. I ne znam na koj na~in da vi objasnam deka ne sakam da se spu{tam na toa nivo i da se navreduvam so vas. Ako imate ne{to da mi ka`ete za ekonomskite politiki ako imate ne{to da mi ka`ete za buxetot, ka`ete. No, nemojte na li~na osnova, navistina ne e vkusno, kako da vi ka`am. Imate vie semejstvo, imam jas semejstvo, imame lu|e {to ne cenat i po~ituvaat. Ne gledaat. Zo{to e potrebno takva gor~ina i takvi navredi i takva niska politi~ka kultura. U{te edna{ }e ve zamolam, javno }e ve zamolam nemojte da se slu`ite so takvi navredi, li~ni. Ne e dobro. Ne e dobro za Sobranieto i ne e dobro za dr`avava takov politi~ki dijalog da se vodi me|u politi~ki oponenti.

[to se odnesuva do va{ite komentari vo delot na ekonomijata, moram da vi ka`am deka navistina imate mnogu slabi poznavawa vo toj del.

]e vi ka`am tri raboti od ovie {to gi ka`avte malku. Vo site tri navistina e nejasno kako ne mo`ete da svatite deka vo ekonomijata nema apsolutni golemini, ima relativni. Juli i avgust prihodite kolkavi bile. Site znaat deka treba da gi sporedat so juli i avgust minatata godina ili so soodveten period za da mo`e da se ka`e dali se golemi-mali ili kakvi ima sezonski, sezonsko vlijanie sekoja godina i sekoj mesec. Toa e vo site ekonomski u~ebnici. Toa e prvo i osnovno {to go u~at ekonomistite deka treba da ima sporedba so soodveten period.

Vtoro, za stranskite direkni investicii. Isto taka site ekonomisti bi znaele deka stranskite direkni investicii vo pogolemi zemji se voobi~aeno pogolemi kade {to ima pogolem, ne mo`ete da ja sporedite Makedonija so nekoja zemja koja {to e pet pati pogolema od Makedonija. Da ja sporedime Makedonija sega vo odnos na toa {to Makedonija go ostvaruvala prethodno. Pa vo vakva kriza investiciite se pogolemi gospodine Ivanovski otkolku vo celiot prose~en period vo vremeto na SDSM. Toa se faktite. Jas ne mo`am poinaku da gi ka`am.

A, za delot za statistikata proverete samo kolku direktori bea promeneti na Zavodot za statistika koga va{ata partija be{e na vlast. I nemojte da gi navreduvate i dr`avnite institucii koi {to se gordost na ovaa zemja. Taa institucija od euro start e proglasena za kvalitetna institucija. Taka {to ne bi se soglasil so toa.