Stenografski bele[KI

Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.

Za replika e prijaven gospodinot Igor Ivanovski, povelete.

Igor Ivanovski: Blagodaram kolega Orov~anec.

Dopolnuvawe i mala korekcija, rebalansot na buxetot e u{te pokata strofalen od toa vie {to go govorevte i bidej}i imam samo 20 minuti, a }e mi trebaat najmalku 22 ~asa da govoram za site lagi na programata na VMRO DPMNE prvata vo 100 ~ekori i nadgradenata i pro{irenata. ]e spomnam samo edna, a toa e deka vo nea ima vetuvawe deka godi{en kumulativen priliv na stranski direktni investicii vo vkupen iznos od 2 milijardi evra, ~itam, vo periodot 2008-2012 godina, za lani ste napi{ale od 200 do 300 milioni, a za ovaa godina od 300 do 400, taka pi{uva, raspon 25% edno do drugo.

Koga velam aj ne gi biva za stranski investicii, ne im trgna rabotata, da gi dobijam podatocite za dr`avnite vladini odnosno kapitalni javni investicii i procentot na nivna realizacija vo prvite 6 meseci za {to ste obvrzani, soglasno Zakonot za realizirawe i izvr{uvawe na buxetot da bidat najmalku 30%. Sega se obidov da gi baram. Na primer predvideni pari za izgradba na socijalni stanovi procent na realizacija nula. (reakcija od strana na pratenicite), podobruvawe na vodosnabduvaweto vo edinicite na lokalnata samouprava predvideni pari nula realizacija. Izgradba na brana na Orizarska reka predvideni pari za tro{ewe za izgradba nula denari potro{eni do juni ovaa godina. Odam ponatamu, finansiska poddr{ka na ruralen razvoj predvideni pari, ova e vladin dokument.

(pak reakcija od strana na pratenicite)

Se izvinuvam, vo {to e problemot? [to e ovaa nervoza, ne razbiram. Stopirajte mi go vremeto.

Svetlana Jakimovska: Da, stopirano e vremeto, ne se sekirajte.

Ve molam kolegi, se prijavivte za replika, dobivte pravo na replika na govorot na gospodinot Orov~anec i bi ve zamolila da se zadr`ite na govorot na gospodinot Orov~anec, znaete {to opfa}a replika po Delovnikot, mo`ete da dopolnite, mo`ete da negirate nekakvo izlagawe i bi ve zamolila da go iskoristite va{eto vreme tokmu na govorot na gospodinot Orov~anec.

Igor Ivanovski: Imate gotova diskusija da mi dadete da pro~itam. Mo`e preku vas da go pra{ate ministerot za finansii ako ima gotova diskusija da mi dade da pro~itam.

Svetlana Jakimovska: Povelete gospodine Ivanovski, prodol`ete so replikata.

Igor Ivanovski: Gospodine Orov~anec, vo buxetot bilo predvideno, mislam na prviot, da se izgradat u~ili{ni sportski sali vo sredni u~ili{ta i bile predvideni 124 milioni denari. Procentot na realizacija za 6 meseci e 1,95%.

Ponatamu gospodine Orov~anec, pi{uva deka vo Ministerstvo za odbrana imalo stavka od 312 milioni denari za modernizacija i opremuvawe vo ARM, bile potro{eni samo 26% pod zakonskoto nivo. Ova e vladin dokument, mislam deka go znaete, nema potreba da ve pra{uvam dali vi e poznat ili ne.

Na kraj ima, pokraj mnogute stavki, gledam nervozni ste ne sakate da slu{ate, ima edna vladina odluka za preraspredelba na pari od koi se zemaat sredstva i na kraj zamislete kade se davaat, vo vladinata programa dogovorni uslugi se zgolemuvaat za 1 milioni denari, 16 milioni evra i vo kategorijatata stoki i uslugi dogovorni uslugi za ekonomska promocija 23 milioni denari, 400 iljadi evra.

Gospodine Orov~anec e zatoa situacijata e vakva kakva {to e. Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Za replika e javen gospodinot Pa~emski Mile, povelete.

Mile Pa~emski: Blagodaram potpretsedatelke.

Gospodine Orov~anec bi sakal da vi repliciram vo delot na va{ata diskusija vo koja {to velite zdravstvenite rabotnici plata ne zemale 7-8 meseci, od mart mesec do sega. Navistina toa me iznenadi od kade vi se ovie podatoci, od kade vi se ovie informacii. Znam deka toa ne e taka, me|utoa eve za da se osiguram u{te edna{ se javiv dodeka vie diskutiravte na nekolku moi kolegi i vo javnoto zdravstvo i vo privatnoto zdravstvo rekoa deka toa apsolutno ne e to~no. Site javni zdravstveni rabotnici plata zemaat tekovno. Zna~i zemaat do desetti vo mesecot za posledniot mesec. Dodeka privatnite zdravstveni rabotnici, privatnite lekari i sorabotnici plata zemaat isto taka redovno za sekoj mesec, me|utoa po nekoga{ im kasni po tri meseci onoj del {to e za preventivni celi. Imeno onie privatnite lekari pokraj ona {to zemaat plata spored zakonot ima 1% od platata, toa se 20% ja zemaat naknadno posle 3 meseci do kolku gi ostvarile onie preventivni celi. Taka da eve ovie kolegi pred den, dva zele za mesec juni onie {to gi ostvarile preventivnite celi, tie 20% od platata. Me|utoa nema logika i navistina ne e to~no toa {to velite deka vo mart mesec posleden pat zemale nekoi zdravstveni rabotnici.

Inaku vo va{ata diskusija poradi toa {to ste lekar ni{to ne spomnavte deka od buxetot ne se kratat onie 40 milioni evra koi {to se nameneti za nabavka za medicinska oprema. Ni{to ne spomnavte deka ne se kradat 40 milioni evra za rekonstrukcija na javnite zdravstveni ustanovi, ni{to ne spomnavte deka duri vo nekoi prevetivni dejnosti imame zgolemuvawe na finansiite, a ne namaluvawe. Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Kontra replika gospodinot Orov~anec \or|i, povelete.

\or|i Orov~anec: Kratko vreme za tolku mnogu pra{awa me|utoa, jas voop{to ne rekov plata. Zna~i, javno zdravstvo e se ona {to funkcionira so pacienti, dali e privatno ili e dr`avno vie bevte tie koi go definiravte kako javno zdravstvo. Sprema toa zdravstvenite organizacii i privatnite koi imaat sklu~eno dogovor so Fondot ova {to vie go ka`uvate deka nekoj ste pra{ale toa stvara i gor~ina kaj mene zatoa {to na nekoi pla}aat, a na nekoi ne pla}aat. Zna~i selektiven priod. So drugi zborovi od mart imate privatni zdravstveni ustanovi na koi Fondot ne im isplatil pari za ona {to go rabotat, a dali zemaat plata i kako zemaat plata toa e drugo pra{awe.

Vtoro, 40 milioni evra tri godini od tie samo 2 milioni, ama i jas ne znam kade se potro{eni. Nekoj }e snosi odgovornost za tie 40 milioni koi gi upotrebuva 3 godini kontinuirano. I vie znaete deka toa ne e taka i deka nema sredstva.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.
Za replika e prijavena gospo|a Avirovi} Vladanka, povelete.

Vladanka Avirovi}: Blagodaram.

]e repliciram vo delot kade {to smetam deka, ama toa e nivno pravo i na prethodnite diskutanti, kako i na mojot po~ituvan kolega, deka vo prethodnite diskusii se napa|a programa koja {to e od 2006, 2007, 2008 godina i istata taa replika odnosno istite tie kritiki se upatuvaat kako da ne nastanala kriza. Zna~i, gospodine Orov~anec ni{to ne e isto kako pred 2009 godina. Ako sakame da pravime diskusii treba da go prilagodime toa, no toa e va{a rabota {to vie ne uspevate da gi otfrlite va{ite kritiki koi va`ele za edna programa koja bila sozdadena i se aplicirala vo prethodniot period koga nemalo svetska kriza. Toa e edna rabota.

Vtora rabota koja mene mi pre~i i navistina bi trebalo da se korigirate vo toj del, toa e za Dr`avniot zavod za revizija. Imav prilika minatata nedela da bidam vo Holandija, mo`am da ve ubedam, tuka e po~ituvaniot gospodin Manasijevski, deka na{iot Zavod za revizija se vbrojuva vo institucii koi imaat visok kredibilitet vo Evropa, samo nie ovde upatuvame kritiki, no tie kritiki, za `al, se neosnovani.

Mo`am da vi ka`am deka taa ne e vladina institucija, taa voop{to nema vlijanie od strana na Vladata, dali toa isto zna~i deka vo prethodniot period koga be{e drug direktor ima{e vlijanie drugata vladea~ka partija? Isto taka i vo prethodniot period zavr{i vladeeweto na SDSM so konstatirani niza nepravilnosti, nezakonitosti i jas postojano povtoruvam, mo`ete da gi vidite podatocite.

Na krajot na vladeeweto 110 milioni evra vo site ministerstva bea nezakonski ili nesovesno rabotewe na ministrite. Dali toa zna~e{e deka prethodniot direktor ima{e vlijanie vladea~kata garnitura vo toj moment? Nemojte da frlate takvi senki na Dr`avniot zavod za revizija koga navistina se bori da bide nezavisen vo site te{ki vremiwa vo Republika Makedonija od nezavisnosta do sega da se iznajde visoka pozitivna pozicija i visok kredibilitet. Ne razbiram zo{to vie postojano vo nizata kritiki upotrebuvate nekoi nelogi~ni kritiki sprema edna institucija koja navistina e me|u retkite institucii koja e objektivna vo ovie uslovi na svetska kriza. Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Kontra replika za gospodinot \or|i Orov~anec, povelete.

\or|i Orov~anec: Gospo|o Avirovi}, postavivte nekolku pra{awa i }e vi ka`am vedna{, ovaa Vlada ne ja prepozna krizata koga krizata ne tropa{e, bukvalno so noga ni vleze na vrata. Tie toga{ ednostavno bea opieni so nivnata programa.

Vtoro, zo{to kritikuvam i diskutiram, zatoa {to smetam deka Vladata docni so svoite postapki vo eden segment, a vo drugiot segment ne realizira pravi antikrizni merki.

Treto, institucijata ili institutot Zavod za ve{ta~ewe voop{to ne go kritikuvav, tuku go poso~iv kako edinstven koj oficijalno izleguva so objavuvawe na nenamensko tro{ewe sredstva, a Vladata ednostavno ne reagira na toa.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram.

Ima zbor gospodinot Tito Petkovski, povelete.

Tito Petkovski: Blagodaram gospo|o potpretsedatelke, gospodine minister, po~ituvani kolegi.

Jas sum isto taka eden od onie koj smeta deka ovoj rebalans e zadocnet i deka nema da ima golemi efekti vrz podigaweto na makedonskata ekonomija.

Logi~no e da se predlo`i takov rebalans vrz osnova na ona {to do sega Vladata kako antikrizni merki gi promovira{e na javna scena pred se od pri~ina {to Vladata ne veruva{e deka Makedonija }e vleze vo recesii i objektivno ako ne veruvate vo ne{to deka e mo`no, vie ne mo`ete na vreme da se sprotivstavite so opredeleni merki koi }e imaat efekt. Sega koga se podgotvuva noviot buxet za Republika Makedonija posle godina dena od najavuvaweto i izgotvuvaweto na buxetot vo Vladata do negovo usvojuvawe ovde vo Sobranieto e eden vakuum koj ostava edna seriozna poraka deka i noviot buxet }e se zate~e so istata svest odnosno donesuvaweto na noviot buxet }e bide so istata svest, istiot takov pristap.

Mislam deka rebalansot nalik na site onie kopi pejs rebalansi, mali, kusi, na zemjite od na{eto sosedstvo e karakteristika i za Republika Makedonija i mislam deka apsolutno ne zadira vo re{avaweto na problemot za izlez od recesijata vo koja zagazivme mnogu dlaboko. Zo{to }e re~ete? Zatoa {to vrz osnova na ova {to e sodr`ano i {to e predlo`eno vo rebalansot jas ne mo`am da se otrgnam od vpe~atokot deka nie do krajot na godinata mo`e da imame i seriozni problemi vo sferata na zadovoluvawe na osnovnite funkcii na dr`avata koi se finansiraat od buxetot i od fondovite. Nekoi eksperti i lu|e koi ja znaat ovaa problematika mnogu podobro od mene, duri i nekoi stranski navestuvaat mo`no seriozno naru{uvawe na funkciite do bankrotstvo na dr`avata do krajot na godinata.

Jas ne bi sakal toa da se slu~i, no ne me ohrabruva ova {to e sodr`ano vo rebalansot deka takvo ne{to nema da se slu~i. Imame navistina seriozni naru{uvawa koga stanuva zbor za prihodite do sega, a od sega jas ne mo`am da sfatam deka ima nekoja ekonomska logika od ednostavna pri~ina {to vo uslovi koga imame pa|awe na site sektori koi treba da go polnat buxetot imame rast na sredstvata koi se izdvojuvaat na plati za dogovori za plati itn.

Mislam deka nelogi~no e ako padot na industriskoto proizvodstvo vo nekolku meseci nanazad e nekade okolu 19 ili 20, vo isto vreme, i toa pred se vo grankite koi {to za Makedonija imaat najgolemo zna~ewe za na{iot izvoz, tuka mislam pred se, koga stanuva zbor za padot na industriskoto proizvodstvo, na metalskata prerabotuva~ka industrija i tekstilnata koja {to se na{ite najgolemi aduti za izvozot. Pa na vtoro mesto doa|aat {to u~estuvaat i so najgolem procent nekade okolu 19% vo bruto doma{niot proizvod. Pa posle doa|aat trgovijata na malo i golemo itn, no ako vi pa|a industriskoto proizvodstvo kako mo`ete da proektirate na drugata strana deka mo`e da rastat platite, odnosno se zadr`uvate na rastot na platite, kako mo`eme da predviduvame deka dogovornite uslugi i natamu se zadr`uvaat vo Buxetot?

Sekoja zemja kako {to gledame vo na{eto sosedstvo reagira na sosema logi~en ekonomski na~in. Ako imate seriozen pad na industriskoto proizvodstvo, ako imate masovno otpu{tawe od rabota, ako imate 28% siroma{tija vo dr`avata, ne{to seriozno treba da se prevzeme, a toa seriozno zna~i seriozni merki vo kastreweto na potro{uva~kata. Nie toa tuka go nemame.

Zna~i sakame da se zadovolat site ovie potrebi, ama ne se otka`uvame od potro{uva~kata koja {to nema apsolutno ekvivalent vo prihodnata strana na Buxetot. Zna~i, }e se zadol`uvame. ]e se zgolemuva buxetskiot deficit. Toa e ekonomskata logika, jas ne gledam druga. Ako se zgolemuva buxetskiot deficit site parametri natamu pa|aat vo voda.

Spored toa, poentata mi e vo slednoto. Ako ve}e toa go pravat, nikoj ne go izmislil, ni edna zemja, go pravat site sosedni zemji, go pravat golemite zemji i imaat rigorozno otka`uvawe od javnata potro{uva~ka. Zo{to nie toa ne go napravime? Zo{to toa vo Makedonija ne go napavivme? Osobeno sega koga se znae deka spored ovie podatoci {to gi objavi Agencijata na Obedinetite nacii deka Makedonija e edna od zemjite vo koja najlo{o se `ivee. Spored standard ne nadmina i Albanija, nie smetame kako ni{to da ne se slu~uva ni kaj nas, ni nadvor.

Pogledajte ja samo strukturata na siroma{tijata. Koi se, so koj procent u~estvuvaat vo vkupnata siroma{tija. Selanite, duplo se zgolemuva siroma{tijata kaj selanite. Ne govoram kaj postarata generacija, penzionerite i starata genaracija, za 250% e zgolemen brojot na siroma{nite. Zna~i se zgolemuva siroma{tijata po mnogu osnovi, edinstveno ne{to {to se zadr`uva dobr da `ivee, toa e javnata administracija. I tuka, znaete {to ima edna golema nelogi~nost, se kratat pari vo delot kade {to treba da se promovira makedonskata podgotvenost odnosno kapacitetot za evropskite integracii. Od tamu se zemaat pari za da se dadat, mislam od tuka se kratat prai, a ne se kratat od delot koj {to e namenet za plati i za dogovorni uslugi {to se alimentiraat od Buxetot.

Mislam deka nema zdrava logika od ednostavna pri~ina {to ne smee da se slu~i da bide tovarot na izlezot od krizata isklu~ivo vrz najsiroma{niot del, rabotnicite i selanite, osobeno {to Vladata ~esto pati povtoruva deka mnogu silno vlo`uva i kako target svoj politi~ki, selanite, faktite govorat ne{to drugo, deka tamu brojot na siroma{nite se zgolemuva. Za razlika od minatata godina za 200 i kusur posto e zgolemena vo procenti siroma{tijata kaj selanite od minatat godina. Ne govoram so slu~ajot so rabotnicite.

Zna~i vtorata poenta mi e ako sakate Makedonija navistina da ima efekt od ovoj rebalans, dajte da vlo`ime pari da pomogneme onamu kade {to mo`e da donesat ekonomski efekt, kade {to mo`e da se zgolemi izvozot. Zna~i, nepredviduvate, zo{to ne predviduvate merki kako {to toa go pravi cel svet, Evropa go pravat i najrazvienite zemji, go pravat SAD, ako metaloprerabotuva~kata industrija i tekstilot se na{i izvozmi aduti, pa dajte da vlo`ime tamu, da go zgolemime kapacitetot za izvoz za da imame povratni efekti od izvozot. Nie, do du{e se namali, kako {to gledate tuka nema ni edna druga logika.

Ako se namaluva izvozot makedonski, me|utoa se namaluva i izvozot odnosno se namaluva izvozot, me|utoa se namaluva i uvozot za da bide nesre}ata pogolema se namaluva uvozot na surovinite tokmu za ovie dve granki, za metaloprerabotuva~kata i tekstilnata industrija. Zna~i imame i natamo{no pa|awe.

Efektite vo grade`nata industrija koja vladeat isto taka smeta deka vo grade`ni{tvoto gi podr`uva, mislam deka nema da bidat golemi. Zemete gi samo ovoj poslednata merka na Vladata za da se namali cenata na grade`noto zemji{te na dvorovite na edno evro, koi se efektite na taa rabota? Nikakvi. Efektot e samo {to se provocira, {to se iziritiraat gra|anite koi pred toa zemaa krediti da pla}aat tri do ~etiri iljadi evra za da si go kupat grade`noto zemji{te. A onie {to }e treba da go kupat samo po edno evro vrz dr`avnata kasa, toa e minimalen efekt.

Ili ka`ete mi go namalivte DDV-to od 18 na 5% za stanovite. I dosega koj }e bide efektot od toa. Mislam nikakov. Isto }e bide kako {to be{e efektot od, jas bi rekol, plasti~ni kesi - politika. Koi efekti gi ima{e od merkata {to ja donesovte da se napla}aat plasti~nite kesi? Za dr`avata ni{to. Zna~i, koga }e gi zemete efektite od merkite, mora da priznaeme deka nema apsolutno nikakvo zna~ewe. Ova e u{te edna potvrda deka nemame Vlada koja {to ima idei, koja ima kreativnost, koja mo`e navistina da podgotvi merki {to }e bidat adekvaten predizvik na krizata odnosno recesijata vo koja {to se najde Republika Makedonija. Site toa drugi go pravat na mnogu ume{en na~in, se otka`uvaat od glavnite raboti {to se vo sferata na javnata potro{uva~ka.

Mislam na site ni e jasno zo{to toa se slu~i. Toa se slu~i od ednostavna pri~ina {to toa e glavniot izvor na glasovi na VMRO-DPMNE i deka toa mora da se odr`uva, me|utoa efektite vrz lu|eto vrz koi {to pa|a tovarot na stabilizacijata vo Republika Makedonija odnosno za izlezot od recesijata }e bidat katastrofalni. Ne samo za niv, za dr`avata, za Republika Makedonija.

Spored toa site parametri ekonomski govorat deka Makedonija ima seriozni problemi, a Vladata smeta deka toa ne se seriozni problemi i {titi samo edna kategorija na gra|ani koi {to nosat politi~ki profit na izborite. Se pla{am deka mo`e da ni se slu~i do krajot na godinata da se izgubi i taa kategorija na gra|ani bidej}i }e prestanat i izvorite na prihodi od koi mo`e da se alimentira buxetot i }e ni ostane samo zadol`uvawe. A zadol`uvaweto, rekoa moi kolegi, {to toa zna~i, koi se efekti vrz dr`avata.

Nesfatlivo e, jas ne sum pro~ital navistina, nekoja zemja vo okolinata na Makedonija da zema dolg da se zadol`i za edna godina 180 milioni evra, a tie pari da se tro{at za podmiruvaweto na tekovnite potrebi na Buxetot, ne da se vlo`at vo razvojot na ekonomijata, vo kapitalni investicii itn.

Zna~i }e se zadol`uvame so ogromni kamati nadvor, toa li e smislata sega na skapite evro-obvrznici i kone~no zo{to nemame aran`man so MMF sosema e jasno, na site im e jasno, ne mora ni da bide ~ovek tolku vi~en. Kamatite se mnogu poniski od parite od MMF, me|utoa imate kontrola od strana na MMF. Vo ovaa situacija na Vladata ne i e potrebna kontrola. Ona ne saka nikoj da ja kontrolira. Ako gi kontrolira MMF, kako {to toa go pravi vo Bosna i drugite zemji koi {to zemaa krediti od MMF, toga{ ne mo`ete da najdete vakvi neproduktivni investicii kako {to nie toa sekojdnevno gi pravime.

Ili kone~no ako navistina mislime Makedonija da izleze od recesija i da ja konsolidirame, stabilizirame ekonomijata dajte prethodno da se dogovorime, kolku {to mo`am da vidam niz ovaa rasprava apsolutno se nema{e sluh, nitu za misleweto na eksperitete, nitu za misleweto na opozicijata. Od tie pri~ini se postavuva i potrebata od edna vakva debata posle zavr{uvaweto na komisiskite raspravi kade {to ne se usvojuva nitu eden amandman od opozicijata koj {to e naso~en tokmu vo ovaa nasoka da se bara izlez od recesijata {to pokuso, za {to pokuso vreme, bidej}i toe e interes i na pozicijata i na opozicijata i na gra|anite na Republika Makedonija.

Ovde mislam deka ima osnov da se napravi nekoj kompromis okolu prioritet. Tolku se parite, tolku se mo`nostite na dr`avata, ama dajte da se dogovorime {to e vo ovoj moment najprioritetno.

]e zavr{am, mislam deka odr`uvaweto na visoki plati na javnata administracija ne e prioritet na Republika Makedonija. Prioritet mora da bide zazdravuvaweto na ekonomijata, a taa mo`e da zazravi samo do kolku dr`avata intervenira, kako {to toa go pravat i golemite razvieni zemji. Kako {to go napravi Amerika so Krajsleri i mnogu drugi dr`avi koi {to investiraat i nekoj }e gi osuduva za toa deka toa e socijalna kategorija, deka intervencionizmot e svojstven samo na levo orientiranite politi~ki partii, kaj nas denes e toa se izme{ano. Ne se znae ni {to e levo, ni {to e desno, ni {to e socijalna demagogija, ni {to e socijalna politika, ni socijalni merki.

Spored toa, da zaklu~am, mislam deka ima{e prostor da se dogovorime, me|utoa politi~ka volja ne postoi i nie i natamu }e se iscrpuvame, }e se doka`uvame koj e vo pravo, a Makedonija }e tone vo recesija i nema da zname kako }e izlezeme, nezavisno od ubavite prikazni deka toa }e se reflektira pozitivno bidej}i na globalen plan rabotite se dvi`at na dobro. Ako ~ekame nie da se konsolidira na globalen plan ekonomijata vo golemite ekonomii kako {to se SAD, Germanija, Francija, Italija i Anglija mislam deka e apsoluten pogre{en pristap.

Zatoa mislam deka nemame inventiven, kreativen rebalans, nemame idei koi {to }e garantiraat izlez od ovaa te{ka ekonomska polo`ba vo koja {to se nao|ame nie. Blagodaram.

Svetlana Jakimovska: Blagodaram i jas.

Sleden za zbor e prijaven gospodin Derkoski Oliver, povelete.

Oliver Derkoski: Blagodaram potpretsedatele.

Po~ituvan minister, po~ituvani kolegi pratenici,

Posle iscrpniot del na diskusii po odnos na Predlogot na ovoj rebalans na Buxet, izre~eni dosta argumenti za i protiv, navistina e te{ko da se iska`at drugi argumenti, me|utoa }e se obidam vo mojata diskusija da nakratko obrazlo`am zo{to smetam deka treba da se donese ovoj rebalans na Buxet i zo{to vo ovoj moment na Republika Makedonija.

Vedna{ na po~etokot,mo`ebi }e se slo`am so zabele{kata na gospodinot Petkovski deka malku e zadocnet ovoj Buxet, me|utoa mo`am isto taka da ka`am deka Buxetot vo sobraniska procedura e vlezen na 2 septemvri ovaa godina, {to zna~i navreme e dostaven od strana na Vladata, me|utoa dolgata sobraniska procedura ovozmo`uva da go nosime na po~etokot na ovoj mesec. Zna~i izgubivme prakti~no eden mesec vo sobraniska procedura koja {to se nadevam site }e se slo`ime, mo`e{e da se skrati i prili~no navreme da se donese ovoj rebalans na Buxet.

Ovoj rebalans na Buxet se obiduva da gi skrati neproduktivnite rashodi i tro{oci, a toa }e ovozmo`i na nekoj na~in da se pomogne makedonskata ekonomija i stopanstvo koja {to normalno e pogodena od posledicite na svetskata ekonomska kriza i pritoa isto taka va`no e da se ka`e deka nema da se namalat investiciite vo javnite proekti, osven kaj onie proekti koi {to jasno deka nema do krajot na godinata da se izvedat i nema potreba od predviduvawe sredstva za tro{ewe kaj tie proekti.

Isto taka jasno e deka so ovoj rebalans na Buxet nema da se namalat platite i ne se predviduvaat nikakvi otpu{tawa od ramkite na dr`avnata administracija.

Vo nekolku sektori buxetski korisnici jasno e opredeleno deka nema da ima namaluvawe na sredstvata vo ovoj rebalans na buxet, a toa e Ministerstvoto za zemjodelite, posebno delot za subvencionirawe na zemjodelcite, {to e isto taka pozitivno da se napomene, a isto taka i Ministerstvoto za odbrana vo ovoj rebalans na Buxet ne e zafateno so nikakvi namaluvawa na tro{ocite odnosno ostanuva prakti~no ne~epnato. Toa e isto taka pozitivno da se napomene, zatoa {to toa e vo ramkite na ona {to na{ata dr`ava go ima kako namera vo evroatlanskite odnosno NATO integraciite.

Zna~i, od seto ova ka`ano, jasno e deka i ovoj rebalans na Buxet ima eden vid antikrizen karakter, {to e normalno, so ogled na situacijata vo koja {to se nao|a na{ata dr`ava.

Na opozicijata,, vo dosega{nite iska`uvawe na moite kolegi se slu{naa prili~no pau{alni izjavi {to ne bea pokrepeni so fakti i vo uslovi koga svetskata ekonomija ja trese te{ka finansiska kriza, najgolema vo poslednite 80-tina godini, na site ni e jasno deka taa ne mo`e da ostane bez vlijanie na na{ata dr`ava. Prakti~no sega se slu~uva soobrazuvawe na taa odnosno prezemawe na opredeleni merki kon ubla`uvawe na posledicite od taa kriza.

Jasno e deka na opozicijata isto taka i e te{ko da priznae deka vo izminatiot period makedonskata ekonomija eden podolg period ostana prili~no cvrsta na turbulenciite i recesijata {to gi zafati i najrazvienite zemji pa i ~lenkite na Evropskata unija i negativnite efekti kaj nas, bi rekol, se po~ustvuvaa duri na krajot na 2008 i po~etokot na ovaa godina so eden zgolemen intenzitet i pritoa mnogu e va`no da se napomene deka pri paket na merkite koi {to gi prezema{e Vladata na Republika Makedonija vo izminatiot period prakti~no pridonesoa za ubla`uvawe na posledicite od vakvata ekonomska kriza.

Se prezedoa nekolku paketi na merki, jas znam deka sega opozicijata }e reagira i }e re~e da gi znaeme tie paket merki, me|utoa sepak }e vi gi povtoram vo slu~aj da ne ste zaboravile zatoa {to tie paket na merki pridonesoa da se ubla`at posledicite od vakvata ekonomska kriza.

Zna~i i vo prviot moment Vladata na Republika Makedonija prezede merki na namaluvawe, na pomo{ na nekolku firmi koi podolg period se soo~uvaa so problemi so likvidnosta koi bea nasledeni problemi koi {to se vle~ea podolgi godini nanazad, od koi bea prakti~no posledici na lo{ata privatizacija koja be{e lo{o izvedena 90-tite godini vo del od tie firmi i so tie merki prakti~no Vladata na Republika Makedonija im ovozmo`i da ostanat vo `ivot iako i den denes se soo~uvaat, to~no e toa, so problemi, me|utoa vo golem del se nadminaa problemite kaj tie firmi i se nadevam deka vo idnina menaxerskite timovi na tie firmi }e smognat sili da ja, na nekoj na~in, podobrat situacijata vo tie pretprijatija.

Ne mo`ete da go negirate faktot deka vo tie pretprijatija rabotat okolu 4 iljadi vraboteni i deka prakti~no im se pomogna na tie pretprijatija da opstanat vo `ivot vo ovie te{ki uslovi na recesija.

Ponatamu, se prezede merka {to zna~e{e namaluvawe na kamatite na dostasanite obvrski po odnos na neplateni danoci i pridonesi. Taa merka postojano ja osporuvate kako opozicija me|utoa mo`am da vi ka`am so sigurnost deka taa merka ja iskoristija eden golem broj na pretprijatija ili okolu 4 iljadi, poto~no 3855 eve ako sakate to~no i so taa merka se otpi{aa nad 10 milijardi denari dolgovi po osnov na kamati na neplateni danoci i pridonesi, merka koj {to prakti~no im ovozmo`i na pretprijatijata da gi iskorista tie sredstva {to bi trebalo da gi platat za da si ja so~uvaat svojata likvidnost odnosno da go prodol`at svoeto normalno rabotewe.

Vtorata merka se odnesuva{e na otpis na obvrski po osnov na zdravstvenoto osiguruvawe i so istoto im e ovozmo`eno nad 9 ilajdi osigurenici, zemjodelci, pretpriema~i, rabotnici da go reguliraat svoeto tekovno zdravstveno osiguruvawe i na toj na~in se ovozmo`i prakti~no site da imaat svoe sopstveno zdravstveno osiguruvawe.

Vo ramkite na vtoriot paket merki po~naa isto taka iskoristuvawe na sredstvata {to se zedoa od Svetskata banka za izgradba i rekonstrukcija na nekolku patni pravci {to isto taka pomogna na na{eto stopanstvo vo izminatiot period vo minatata godina da gi nadmine ovie posledici od svetskata ekonomska kriza, zatoa {to znaeme deka site, preku ovozmo`uvawe na kompaniite vo u~estvo na izgradba na infrastrukturni objekti prakti~no na nekoj na~in se za`ivuva ekonomijata vo sekoja dr`ava pa i vo na{ata. Iako toa mo`ebi ne izgleda koj znae kolkav pottik, kojznae kolkavi sredstva, me|utoa i pokraj po~etnite te{kotii zatoa {to se ima{e problem okolu izrabotkata na proektnata dokumentacija, sepak se nadminaa tie problemi.

Tie problemi bea zatoa {to izminatiot period gospoda koga bevte vie na vlast ne se izrabotila niedna proektna dokumentacija za nieden paten pravec vo na{ata dr`ava, pa sega mora{e da se gubi edno podolgo vreme za izrabotka na takva proektna dokukmentacija.

Me|utoa, svedoci sme eve vo posledniot period deka niz na{ata dr`ava na nekolku patni pravci ve}e po~naa da se raboti i po~naa na nekoj na~in da se iskoristuvaat tie sredstva od Svetskata banka {to se nadevam }e im pomognat na na{ite kompanii da gi nadminat posledicite od ovaa kriza i na nekoj na~in da ja amortiziraat krizata.

Ima u{te mnogu raboti koi {to gi prezedovme, a vie ste svedoci vo Sobranieto na Republika Makedonija vo izminatiot period izvr{ivme nekolku zakonski izmeni na Zakonot za danokot na dodadena vrednost, na Zakonot za dano~na postapka, na Zakonot sega vo tek e procedurata na Zakonot za registracija na gotovinskite pla}awa koi {to ovozmo`uvaat i pomagaat prakti~no na firmite, na nekoj na~in im ja olesnuvaat procedurata, im pomagaat da se spravat so posledicite od ovaa ekonomska kriza koja {to ja trese i na{ata dr`ava.

Slu{navme, tuka izjavi od strana na kolegite deka sme imale slaba realizacija na kapitalnite proekti itn., {to be{e na nekoj na~in argumentirana so nekoi brojki, jas samo bi postavil edno pra{awe dali se se}avate vo vremeto na vladeeweto na Vladata na SDSM, kakov eden kapitalen proekt se izvede od strana na Vladata na SDSM i ako nabroite samo eden takov kapitalen objekt, jas spremen sum tuka da diskutirame kolku sakate na taa tema.

Zna~i jas se obiduvav da najdam, da proveram kolku kapitalni proekti se izvedeni vo vremeto na va{eto vladewe, me|utoa za `al ne mo`ev da najdam. Me|utoa isto taka ne mo`ete da go negirate faktot deka vo vladeeweto na Vladata na VMRO DPMNE pa i vo ovaa buxetska godina, krizna godina, ne se zastanuva so investicii vo renovirawe na u~ili{tata, izgradba na novi u~ili{ta, ne{to {to ako i na{ite postari roditeli pamtat deka ne se slu~ilo poslednite 30, 40, godini.

Vo mojot roden grad na primer, eve da bidam po plasti~en Prilep, nema u~ili{te koe {to vo poslednite godini ne e renovirano, rekonstruirano, ne e smeneta dograma ili ne se zameneti u~ili{ni klupi, ne{to {to navistina i postarite ka`uvaat deka ne go pomtat poslednite 30, 40 godini. Ete toa se kolegi proekti koi {to Vladata na VMRO DPMNE i pokraj krizata koja {to ja zafati na{ata dr`ava, se obiduva da gi izveduva i tamu se tro{at parite, za koi {to ~esto sakate da ka`ete, miluvate da ka`ete deka ne se znae kade gi tro{ime parite. Ete, tamu se tro{at vo rekonstrukcija, izgradba na u~ili{ta, izgradba na sportski sali, izgradba na igrali{ta, izgradba na drugi, na stanovi za socijalni slu~aevi, zna~i, tamu se tro{at parite koi {to Vladata na VMRO DPMNE gi predviduva vo svoite buxeti i gi iskoristuva.

Se slu{naa, vo diskusiite, nekolku raboti okolu toa deka sme se obiduvale kako Vlada, da ona {to ne sme uspeale da go sobereme kako danoci, predvideni prihodi od danocite, sme se obiduvale da go obezbedime preku naplata na nedano~ni prihodi, razni taksi i tn. I pritoa, obvineta e Vladata na VMRO DPMNE deka vo taa nasoka prakti~no vr{i agresija na gra|anite na Republika Makedonija i na pravnite subjekti vo Republika Makedonija so postojan pritisok od razni inspekciski organi itn.

Ne, po~ituvani kolegi. Zna~i Vladata na Republika Makedonija izminative godini so pomo{ na izmena na odredeni zakonski propisi za koi {to i vie glasavte vo golem del ovdeka vo Sobranieto na Republika Makedonija se obide da vovede red vo nekolku granki, vo nekolku, da re~am sektori na op{testvenoto `iveewe so toa {to opredeli da se izdavaat licenci, da se izdavaat dozvoli, se so cel da se vovede red vo dr`avata vo nekolku sektori vo op{testvenoto `iveewe kade {to postoe{e o~igleden haos vo funkcioniraweto. I tuka ne mo`e da stane ni zbor za ona {to vie go tvrdite deka sme se obiduvale preku nedano~ni prihodi da go obezbedime ona {to ni fali vo sobiraweto na dano~nite prihodi.

Ne e lo{o da se napomene vo ovaa diskusija i da se argumentira i ona {to promenite se slu~uvaat na pazarot na trudot vo Republika Makedonija, bidej}i ne mo`eme i ne smeeme da ja zanemarime goleminata na ovoj problem, problemot na nevrabotenosta vo na{ata dr`ava koj {to tlee, minative 5-16 godini, i koj {to slu`i za manipulacija prakti~no na pogolem broj na politi~ki eliti vo poslednite godini, me|utoa, vo posledno vreme sakale toa vie toa da go priznaete ili ne, fakt e deka brojot na nevrabotenite vo na{ata dr`ava se namaluva, toa go ka`uvaat i poslednite statisti~ki podatoci od Zavodot za statistika, iako vie miluvate da ka`ete deka tie podatoci se {teluvaat i tn. itn.

Jas, povtorno }e se obidam da vi napomenam deka nie se razlikuvame od SDSM, ne gi menuvame direktorite na Zavod za statistika, vo rok od nekolku godini, tri, ~etiri direktori ili vo rok od edna godina, ili kako be{e. Me|utoa sakam da vi ka`am deka tuka ne se ni obiduvame da manipulirame zatoa {to nemame potreba.

Rezultatot na namaluvawe na nevrabotuvaweto vo Republika Makedonija e rezultat na primenata na merkite {to gi predvide Vladata na Republika Makedonija vo izminatiot period za namaluvawe na nevrabotenosta, {to merki bea nekolku kratno primeneti. I isto taka nekolku kratno iskoristeni od strana na site onie lica koi {to sakaat da zapo~nat svoj biznis vo Republika Makedonija i na site onie rabotodavci koi {to sakaat da vrabotat mladi lu|e vo svoite firmi i isto taka koi {to sakaat da im pomognat na samohrani majki itn. itn,. se ona {to go predviduvaat tie merki za namaluvawe na nevrabotenosta.

Zna~i, za razlika od vas i va{eto veteno, ona {to prakti~no ostana den na lagata, 15 septemvr,i koga vetivte deka }e vrabotite po eden ~len od sekoe semejstvo, nie se trudime da pridoneseme da se namali nevrabotenosta vo Republika Makedonija. Jasno e deka nevrabotenosta e eden ogromen problem, problem, koj {to ja ti{ti na{ata dr`ava podolgo vreme i deka }e ja ti{ti u{te dolgo vreme, me|utoa so edni aktivni merki za namaluvawe na nevrabotenosta {to gi sproveduva Vladata. Jas se nadevam deka i vo idniot period koga }e se podobri ekonomskata situacija vo na{ata dr`ava }e prodol`at da se primenuvaat, se nadevam deka u{te podobri rezultati }e imame vo poleto na pazarot na trudot, odnosno pazarot na rabotnata sila.

Seto ova {to go ka`av naveduva na konstatacijata deka predvideniot rebalans na buxet e navistina u{te edna antikrizna merka. Sakam u{te ne{to samoda prodiskutiram okolu navodite za toa dali sme ili ne sme za aran`man so MMF, mo{ne koristena teza vo poslednovo vreme i sakam da iska`am svoe mislewe okolu taa rabota.

Zna~i, vo uslovi na deficit vo Buxetot vo sekoja dr`ava, pa i vo na{ata imate alternativi da se odlu~ite dali da prestanete so site proekti koi {to ste gi predvidele ili da gi prodol`ite da zemete pozajmica kredit i da prodol`ite so istite proekti.

Vo konkretniot slu~aj na{ata Vlada odlu~i da pozajmi, {to e sosema razbirlivo i logi~no, zatoa {to pred se da se ima edna dobra kreditna istorija za da vi se ovozmo`i i da go napravite toa, inaku nitu edna banka ne bi vi dozvolila zemawe na eden takov kredit.

Vo slu~ajot na Republika Makedonija kreditorite ocenija deka zemjata mo`e bez problem da go vrati dolgot i nikoj ne osporuva pritoa deka od golema va`nost e cenata na pozajmuvaweto, odnosno kamatnata stapka vo ovoj slu~aj. Tuka edinstveno e diskutabilno dali treba da se zadol`ime na tie kreditni pazari ili da sklu~ime aran`man so MMF.

Me|utoa, ona {to kako iskustvo se projavi vo izminatava godina vo golem broj na dr`avi, koi {to go iskoristija iskustvoto za slu~ajot aran`mani so MMF i da zemaat krediti od MMF, jasno ka`a deka MMF gi dava tie krediti i pozajmici vo odredeni uslovi i diktira uslovi pri toa, za ekonomskite politiki na sekoja Vlada vo istite dr`avi.

Od tie pri~ini na{ata Vlada se odlu~i da ne, gledaj}i gi prakti~ko, sogleduvaj}i gi lo{ite iskustva koi {to gi imaat na{ive eve sosedni dr`avi, konkretno ka`ano so aran`manite so MMF da ne ja iskoristi taa alternativa tuku da odi so drugata alternativa.

Srbija na primer i Ungarija, koi {to sklu~ija aran`mani so MMF im be{e nalo`eno da go zgolemat danokot na imot i plus sproveduvawe na danok na luksuzni dobra, duri Srbija mora{e da go zgolemi oddano~uvaweto na platite, {to e sprotivno od ona {to se sprovede vo Republika Makedonija.

Od tie pri~ini smetam deka ne bi trebalo da se sklu~i aran`man so MMF iako tuka mo`eme da sporime okolu argumentite u{te podolgo vreme. Od ona {to go iska`av prakti~no vo mojata diskusija jas se nadevam i od tie pri~ini bi predlo`il ednostavno Sobranieto da zaklu~i i damu predlo`i na Parlamentot da se donese ovoj rebalans na Buxet i toa {to pobrzo se so cel da zastaneme odnosno da gi presretneme natamo{nite lo{i posledici od svetskata ekonomska kriza koja {to nesporno vlijae i na ekonomijata vo Republika Makedonija. Blagodaram.