Stenografski bele[KI

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Gospodinot Nikolov Marjan~o ima kontra replika, povelete.

Marjan~o Nikolov: Gospodine miniseter, jas ostanuvam na svoeto tvrdewe deka koga davate procenki od pozicija na minister vo Vladata na Republika Makedonija imate golema odgovornost i mora da bidete poprecizni vo proekciite.

Vo odnos na MMF mnogu e interesno koga so MMF ne se slagate koga veli deka makedonskata ekonomija vo 2009 godina }e padne 2,5%, toga{ MMF ne e dobar ama se soglasuvate koga za 2010 godina veli }e raste ekonomijata za da mo`ete povtorno da proektirate visok buxet. Koga se slagate so MMF. Zna~i edna{ gi napa|ate, edna{ gi opravduvate. Zatoa, velam vodite edna alibi politika koja {to ne sakate da ja prezemete odgovornosta za zborovite {to gi iska`uvate.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Gospodinot Mukoski Krsto ima replika,povelete

Krsto Mukoski: Blagodaram pretsedatele.

Po~ituvan kolega Marjan~o moram da vi repli-ciram od samiot po~etok vo vrska so procenkite i brojkite {to Vladata gi prognozira{e. Znaete kako, procenkite se menliva kategorija, varija-bilna kategorija i ministerot vo negovoto obraz-lo`enie ka`a deka i relevantni me|unarodni institucii pravat golemi gre{ki. Me|utoa nemojte da gi zemame kako reper procenkite, bidej}i ako gi zemame kako reper Socijal demo-kratskiot sojuz na Makedonija prognozira{e visoka inflacija, nie ja zadr`avme stapkata na inflacija na nisko nivo i vo momentov imame kontrolirana deflacija. Socijal demokratskiot sojuz na Makedonija prognozira{e deka }e ja zavr{ime buxetskata godina so pad na bruto doma{en proizvod od minus 5%, {to i vie veruvate deka nema taka da zavr{i. Zna~i, od onie procenki {to Vladata gi dade, osobeno za tretiot kvartal deka padot na bruto doma{niot proizov }e bide minus 2%, taa be{e duri i poskepti~na od ona {to denes se slu~uva. Zatoa, jas veruvam vo procenkite na Vladata i veruvam deka vo posledniot kvartal }e izlezeme od kriza i od recesija.

[to se odnesuva do antikriznite merki, ne znam zo{to gi narekuvate takanare~eni antikrizni merki. Zna~i, brojkite, faktite, Zavodot za statistika gi poka`uva relevantnite infor-macii i pokazateli kolku firmi gi iskoristile ovie paketi na antikrizni merki. Mislam deka dovolno gi elaboriravme na Komisijata za finansirawe i buxet. Ka`avme, prviot paket na antikrizni merki kolku pretprijatija go isko-ristija i ne znam zo{to uporno gi narekuvat e takanare~eni merki. Mislite deka ako Vladata ne prezeme{e odredeni dejstvija i vo makro-ekonomskata i vo fiskalnata politika deka }e ja izdr`e{e makedonskoto stopanstvo ovaa svetska ekonomska kriza. Voop{to ne se sogla-suvam so vas. I na va{ata dilema {to ja posta-vivte do ministerot, ako mo`e jas da vi odgo-voram. Dali vo uslovi ako mo`eme da zememe poeftini krediti od stranstvo, od relevantni narodni institucii, kako MMF, mislam deka aludiravte na MMF i da za{tedime na kamati, zna~i, jas pretpostavuvam deka aludiravte na MMF, jas }e vi ka`am deka jas li~no ne bi zel takov kredit, ako ima dopolnitelni uslovi. Znaete deka vo posledniot izve{taj Ekonom-skiot institut vo Va{ington, MMF go nare~e ne humana organizacija, bidej}i vo zemjite kade {to e vlezen namalena e socijalnata komponenta. Zgolemen e socijalniot revolt. Site zemji {to napravija na nekoj na~in so MMF aran`man za krediti imaat dopolnitelni obvrski. Zna~i, imaat zgolemuvawe na danokot na imot, kako Srbija i Ukraina. Imaat ukinuvawe na trans-ferite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Srbija na primer, namaluvawe na iznosot na socijalna pomo{, ^e{ka, namaluvawe na visina na socijalna pomo{, Estonija, Ukraina, nama-luvawe na predvidenite stapki na zgolemuvawe na platata. Zna~i, site ovie pokazateli se deka MMF odreduva dopolnitelni uslovi za dr`avite {to zemaat krediti. Vo tie uslovi jas ne bi zemal takov zaem. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Gospodinot Nikolov Marjan~o, ima kontra replika, povelete.

Marjan~o Nikolov: Prvo, kolega, nikoga{ ne sme rekle deka }e ima minus 5%. Nemjote da manipulirate. Vo odnos na MMF, nemojte da vi slu`i povtorno kako opravduvawe. Toa {to se pravi vo Srbija i vo drugite zemji koi {to sklu~ile aran`mani so MMF e zaradi fiskalnata politika {to ja vodela prethodno Srbija. Vode{e sli~na kako na{ata Vlada. Ka~uva{e plati vo administracija, vo javni pretprijatija, sega se dovedoa do situacija da gi spu{taat lu|eto. Ama, ne e MMF kriv za toa. Tie toga{ {to vladeele sakale da kupat glasovi, indirektno im gi ka~ile platite, i sega }e go pla}a nekoj toa. Ne e MMF kriv. Zna~i, nemojte tuka da me okolu anti kriznite merki. Kreditnata linija od Evropskata investiciona banka sto milioni evra koga }e stasa. Zo{to ne gi ka`a uslovite od Vladata prethodno deka 6% va`i samo prvata godina. Deka potoa mo`e da se menuva kamatnata stapka, deka na 100 evra u{te bankite }e obezbedat 100 evra. Gi nema. Zna~i, ne se vodi takva politika na antikrizni merki.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Gospo|a Avirovi} Vladanka replika, povelete.

Vladanka Avirovi}: Blagodaram pretsedatele.

Jas bi aplicirala vo delot kade {to mojot kolega uka`uva{e deka i ovie merki {to se prezemaat se nedovolni i deka ne se soodvetno transponirani vo rebalansot na buxetot. Samo da vi ka`am kolega deka, eve, na primer, socijalnite transferi za ona {to go ka`uvavte ne se promeneti vo ovoj rebalans i ostanuvaat na nepromeneto nivo, zatoa {to treba da se obezbedat i navremeni isplati na penziite i drugite socijalni transferi. Zna~i, tamu so ovoj rebalans nema zafa}awe. Potoa, vo ramkite na subvenciite za zemjodelieto, ona {to go spomnavte, nema nikakvi promeni vo iznosot na sredstva dodeleni za ovaa godina. Sedumedeset milioni evra odat vo zemjodelieto. Toa e po{iroka i pogolema debata vo ramkite na zemjodelieto, kade {to za razlika od vas vo prethodnite vladi se dodeluvaat ogromni sredstva za subvencii za pottik na zemjodelcite. Za toa }e zborime ne{to podocna. Ponatamu, transferite kon lokalnata samouprava ostanuvaat isti i toa se samo isto taka, doa|aat kako antikrizni merki bidej}i vo opredeleni segmenti ne se zafa}aat voop{to nivnite prihodi, taka da mislam deka ne e soodvetno da ka`uvate deka antikriznite merki se nedovolni ili voop{to ne vlijaat na stopanstvoto ili pak na zemjodelstvoto. Za toa mojot prethoden kolega i ministerot ka`aa, mislam deka ne se soglasuvam isto so vas, deka antikriznite merki voop{to ne vlijaele na stopanstvoto tuku menaxerite bile tie koi {to ja izvlekle situacijata. Ako vo stopanstvoto ne dadete soodveten tretman na uslovite na stopanisuvawe, veruvajte deka i tie menaxeri nemale da dostignat nivo kade {to mo`at da se spravat so ovaa kriza. Zatoa, mislam i deka taka se blagi otpu{taweto vo sporedba so procentot na otpu{tawe na rabotnicite vo ostanatite zemji. I, koga zboruvate kolega za toa deka Makedonija e na posledno nivo, veruvajte deka imate mnogu golemo vlijanie, vie kako partija za odlivot na devizi, bidej}i i odlivot voop{to na bogatstvoto na Republika Makedonija, bidej}i 90% od privatizacijata be{e vo va{e vreme.

Ako napravite nekoj dopolnitelen napor da gi vratite tie sredstva koi {to se odlejaa nadvor, bidej}i ni{to ne e toa od stopanstvoto ne ostanuva vo Makedonija, mo`ebi i nie }e imame nekoj pogolem razvoj. Isto taka, vo va{eto vreme nemate nikoga{ postignato razvoj od 4%, {to zboruva deka koga ste vo opozicija znaete da uka`uvate na bezbroj merki, me|utoa, koga ste na vlast, istite ne gi sproveduvate. Blagodaram.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Gospodinot Nikolov Marjan~o ima kontra replika, povelete.

Marjan~o Nikolov: Kole{ke Avirovi}, }e vi repliciram samo za edna rabota, okolu ona {to rekovte za deka Socijal demokratskiot sojuz na Makedonija bil kriv i za ovaa situacija. Zna~i, vie mo`e da ka`ete deka Socijal demokratskiot sojuz na Makedonija e kriv za 500 godini tursko, za 10 dena Kru{evska Republika, za cunamito vo Sumatra, za se mo`ete da go obvinite. A, da ve potsetam. 2006 godina imavte devizni rezervi od 1,9 milijardi evra. Imavte buxet bez dubiozi. Imavte makroekonomska stabilnost. Nemavte prevrabotuvawe. Nasle-divte ~ista situacija. I, sega vie velite deka pak nekoj bil kriv. Nemojte da manipulirate. Tri godini ste na vlast. Kolku godini vi treba da vi trgne. Ka`ete im na gra|anite deka 2078 godina }e ni trgne nas ako dotoga{ ste na vlast.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Gospodinot Makraduli Jani ima zbor, povelete.

Jani Makraduli: Blagodaram po~ituvan pretsedatele.

Prvo, malku proceduralno, mislam deka ministerot za finansii vice premier sedi na pogre{no stol~e, toa e mestoto na premierot. Mislam deka korektno e da si sedne na mestoto koe {to mu pripa|a, gospodinot Slaveski koga doa|a{e si sede{e na mestoto kako {to mu e redot i ne e (me{anica od mesto) toa e dokaz na odnosot, toa e apsolutno dokaz na odnosot {to se ima kon ova Sobranie i kon predlozite {to pratenicite gi davaat. So mala digresija na po~etok ne se tri godini na vlast socijalistite, tie se na vlast od 1991 godina. Nikoga{ ne si oti{le. Samo gi menuvaat politi~kite partneri. Buxetot e instrument za sproveduvawe na politikata na Vladata na republiki me|u onie bez razlika gospodine Stavreski koja metafora }e upotrebuvame bidej}i, eve, vie ste {trecate na metaforite {to gi ka`a gospodinot Manasievski, dali vi se dopa|a ili ne, realnosta e taa. I, zatoa mo`eme nie da zboruvame za razli~ni mislewa. Ama, toa kolku }e im pomogne na gra|anite. Ovoj rebalans e dokaz za la`nite vetuvawa na VMRO DPMNE, pogre{noto planirawe, nestru~nosta na ministrite, porast na populizmot i neuspeh na antikriznite merki. Da, nie imame rali~no mislewe i razli~en pristap. Socijal demokratskiot sojuz na Makedonija smeta deka oddr`livot rast se gradi so zdrava politika, a ne so populizam. Deka naso~enosta na dolg rok na politikata ekonomska da mislime na slednite generacii e mnogu poprioritetna otkolku 290 milioni evra da se zadol`ime za neuspesite na proektite na Vladata vo ovie tri godini. Nie ne mislime deka ministrite ne treba da imaat domakinski pristap. Naprotiv. Ili, da vetuvame samo spisok na `elbi. Da, nie sme razli~ni. Ama, toa vo ovoj moment na Republika Makedonija ne i pomaga, zatoa {to vie ostanuvate so istoto toa razli~no mislewe i so istiot na~in kako se spravuvate vo kriza. Ne postoi zemja {to vo kriza se spravuva so gradewe na most, do most koj {to ve}e postoi. Takva normalna dr`ava, ili takva dr`ava, demokratska, neznam, ne poznava Evropa vo uslovi na kriza. A, {to vika Evropa. Deneska ~itame vo mediumite. Evropskata komisija ne e vodu{evena i od ekonomskata programa na Vladata za narednite dve godini koja se ocenuva kako podobra od lanskata, no, i natamu bez jasno utvrduvawe koi se prioritetite i kako da se fati priklu~ok do procesot na Evrointegracija. Ako go pogledneme i ovoj predlog, toa e dokaz deka vie gi imate izme{ano prioritetite i deka ne vodite nikakva proevropska politika. I, toa }e go doka`am vo izlagaweto, i toa }e go doka`am so brojki.

Kako se spravuvate ili kako tro{ite sredstva vo uslovi na ekonomska kriza. Nie se izna~itavme za revizorskite izve{tai na site ministri, amo koga }e go pro~itame revizorskiot izve{taj na Vladata, odnosno na gospodinot Gruevski, }e vidime deka ima od kade da u~at ministrite. Ministerot, premierot, prviot minister, gospodinot Gruevski uspeal nenamenski da potro{i 3.732.000 evra. I, normalno po negoviot primer i drugite ministri trgnale da go sledat. Potoa, gospodinot Marjan~o Nikolov zboruva{e za imixot. Eve, kolku ~ini imixot na premierot Gruevski. Vkupno rashodi za 2008 godina. Od pitata se gleda deka 75%, premierot tro{i na stoki i uslugi, ili 14.818.000 evra. 15 milioni evra, ~ini parite na gra|anite za ~uvawe na imixot i rejtingot na premierot Gruevski. Ako pogledneme vnatre, }e vidime deka premierot uspeal 3.200.000 nenamenski da potro{i, dali e toa za nepo~ituvawe na zakonite i nesproveduvawe na odlukite na Ustavniot sud, za nebrojni nestru~ni vrabotuvawa, za nepostoe~ki nevladini organizacii koi treba da se javat samo za vreme na izbori i za perewe na pari i za namesteni tenderi kako {to e pier kampawata, kako {to pi{uva ovde, zgolemuvawe na po~it i tolerancija me|u lu|eto. Vie nenamenski, odnosno premierot nenamenski tro{i 1 milion evra za kampawite "po~it i tolerancija" me|u lu|eto, a gi tro{i nenamenski parite na gra|anite. Neka go pogledne prvo toj spotot, pa posle neka tro{i nenamenski pari na gra|anite.

Vtoro, vo ovoj buxet ili vo ovoj rebalans na rebalansot koj {to o~igledno do krajot na godinata }e imame u{te eden ima premnogu nelogi~nosti. Obrazlo`enieto {to go slu{avte na Komisijata ne ve natera da promenite barem malku. Vo Republika Makedonija ne e to~no, pove}e sredstva izdvojuvate za plati. Poglednete ja stavkata za plata. Trgnete gi pridonesite i }e vidite pove}e sredstva ima za plata. Nie sme edinstvena dr`ava kolku {to tro{ime za plata, davame i za dogovorni uslugi. Ili pak, }e nabrojam nekolku nelogi~nosti. Vladata ima programa, poddr{ka za razvoj na mali i sredni pretprijatija. Za `al, od tie sredstva koi se golemi 500 milioni denari 94,62% odat na ekonomska promocija odnosno na spotovi, a samo 26 milioni odat na direktna pomo{ ili unapreduvawe na delovnite aktivnosti. Ako odime ponatamu, Agencija za razvoj na investicii, edna institucija {to treba vedna{ da se ukine i tie 16 milioni denari da gi potro{ime za popametni raboti, na primer, da doneseme struja vo tri mali sela vo Republika Makedonija i cela zima da nema problem so toa struja i tie da nemaat problem so parite. Ako go poglednete buxetot na Agencijata za razvoj i investicii, ako go poglednete nivniot veb sajd imaat edna aktivnost vo 2007 godina i sega bile na poseta vo Zagreb i ni{to drugo, sredstvata se plati plus dogovorni uslugi, plus razni transferi. E, toa gra|anite go pla}aat. Ili ponatamu, zboruvavme deka vo ovoj rebalans imate 50% pomalku pari za vlo`uvawe vo `eleznicata od 7 milioni na 3,5 milioni ili {to e postra{no za infrastrukturni proekti vo `eleznicata imate pomalku pari dadeno od 50% pomalku otkolku vo opera i balet. Jas rekov {teta {to direktorot na Dr`avnata bezbednost i kontrarazuznavawe i direktorot na Javnata bezbednost nivnite soprugi ili ne rabotele vo `eleznica ili vo Sektorot za Evropski pra{awa. Toga{ mnogu poubavo }e be{e, }e imavme izgradeno `eleznica, Makedonija }e be{e poblisku do Evropskata unija, bidej}i site pari }e odea tamu.

Ponatamu, Agencija za stranski investicii. Jas ne znam zo{to voop{to postoi i za {to gi tro{at parite. Imate pove}e pari za dogovorni uslugi, otkolku za plati, a i taka tie ne ja brkaat rabotata. Ili ako gi poglednete nivnite aktivnosti koi na Komisijata nema{e niedna, eve na primer vo oktomvri }e odat na nekoj saem vo Amerika. Ako go poglednete toj saem vo Amerika samo tri dena vo mesec dena vo oktomvri, toa e za kompanii koi se od farmacevtskata industrija. Ako Agencijata za stranski investicii proizveduva lekovi, za potrebata na Vladata toa e druga rabota. Kakvi lekovi se toa, }e ostavam na vas da si otkriete. Ili vo delot na ekonomijata. Na primer, vo razvojot na energetika imate 52 milioni denari pomalku vo razvojot skoro eden milion era, a pak parite za plati na vraoteni se ka~eni za eden milion denari. Pa, koja e taa logika. Kakva logika ima pomalku da vlo`uvate vo razvojot, a gi zgolemuvate platite.

Pa koja e taa logika? Kakva logika ima pomalku da vlo`uvate vo razvojot, a gi zgolemuvate platite. Za koi lu|e e toa i za koi nameni go pravite toa? Ili dokazot deka ne postoi potreba da postoi Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, odnosno so ovoj minister. Imate 36,3% pomalku sredstva, zna~i 7,6 milioni evra davate pomalku, a toa Ministerstvo osven {to gi dava tenderite na stranski kompanii ni{to drugo ne pravi. Posledniot primer so podelbata na 65 iljadi kompjuteri pak na HAER zatoa i go dadovte placot i zatoa potpi{avte dogovori. I najsramotniot {to e posledica na 100-te iljadi kompjuteri za sekoe dete. Takva edna zdelka }e si dojde vremeto }e se vidat rabotite zo{to e napraveno. Da gi isklu~uvate makedonskite kompanii, ni edna da ne mo`e da se javi samo za da i go dadete na HAER kompanijata {to i prethodno samo za da i udovolite, nema da investiraa taa, }e investirame pak nie gra|anite, vo tehnolo{kata zona e eden od najkoruptivnite vo poslednite deset dena skandali {to gi imate napraveno. Ako go poglednete delot za tehnolo{ko razvojni i ekonomski zoni }e vidite deka to~no 7 i pol miliona kolku {to vikate za investicijata imame nie predvideno da potro{ime ovaa godina za tehnolo{kata zona vo Bunarxik. Za {to, nie }e ja gradime? Ili kako {to be{e so Xonson Kontrols pak dr`avata }e gi pla}a vrabotenite. Jas vi garantiram za 7 i pol miliona evra, od tamu mo`e da napravite takov kompjuterski park {to }e izvezuva softver za cel svet. Jas vi garantiram mo`am toa da vi go napravam besplatno samo vo interes na gra|anite na Republika Makedonija, a ne toa da go pravat nestru~ni lu|e samo za da im gi tro{ite parite na gra|anite.

Zatoa mislam deka e popametno ili pak u{te ova tuka vo delot na logiki koi {to navistina ne gi razbiram e Univerzitetot za informati~ki tehnolgii vo Ohrid. Znaete li gospodine Stavreski deka ovoj Univerzitet ne gi ispolnuva uslovite so Zakonot za visoko obrazovanie. Ama toa vas ne vi e gajle. Vie si davate pari. Ne postojat 5 profesori koi {to `iveat vo Makedonija i koi {to se del od Univerzitetot. Na IT Univerzitetot predava asistent {to zavr{ila turizam vo Ohrid. Pa vi se molam. Go devalviravte, frlivte mnogu pari, koj }e gi vrati parite za lo{iot proekt za disprezirani studii?

I zatoa mislam deka imame razli~no mislewe i dobro e {to imame razli~no mislewe, toa ne pravi razli~ni od vas. Ama jas znam deka toa ne pomaga vo ovoj moment na gra|anite, deka se odi na tovar na gra|anite. I mostot {to }e go napravite do `iv most, Kameni, u{te eden }e pravite i novite {mizli {to gi stavivte vo Parkot pred spomenikot Goce Del~ev, navistina vie ni{to ne otstapuvate od svojata, rekov jas toa ne e vladina politika, toa e partiska politika, samo da im vozvratite na biznismenite koi {to vi go finansiraa va{iot del od kampawata.

[to mislam deka treba popametno da se napravi so ovie pari? Na primer, nema da gi zemam stavkite od buxetot, }e gi zemam samo stavkite od ona {to nenamensko gi potro{ile va{ite kolegi ministri. ]e gi zamolam tie {to se dojdeni so ministerot da ne dofrluvaat bidej}i e toa malku druga rabota. Na primer premierot ima nenamenski potro{eno 3 milioni evra. So 3 milioni evra mo`e da se finansiraat 50 iljadi doma}instva, 4 meseci da im se pla}a 1000 denari za energetska siroma{tija sega koga zimata e na pragot. Ne vo juli, ne vo avgust, bidej}i najmnogu od doma}instvata se great na elektri~na energija, za `al, takva e strukturata, eve premierot namesto da zloupotrebi vo 2009-ta godina 3,2 milioni evra neka gi dade za 50 iljadi doma}instva za 4 meseci.

Sledno, na primer, za zgolemuvawe na energetska efikasnost da se postavat na 20 iljadi stanovi lenti na prozorite, krovna i zidna izolacija. Zna~i, za 20 iljadi stana so edna prose~na povr{ina od 60 metri kvadratni, pretpostavuvame deka socijalno zagrozenite i ranlivi grupi `iveat vo takvi stanovi, toa mo`e da se napravi za 10 milioni evra. Od kaj da gi zememe, sakate od Antonio Milo{oski zloupotrebenite, od Mile Janakieski ima tamu dovolno mo`e da gi upotrebime. Za 6 meseca za{tedata e od prilika okolu milion evra, samo ako se primeni ovaa merka za tie semejstva koi {to }e ja primenat taa merka. Bidej}i ostanaa u{te 12 milioni kaj Mile Janakieski, eve da gi dademe za potro{uva~kata ko{nica 30% za SOS prodavnicite. Zemete gi neka ne gi tro{i Mile vo 2009 godina, da ne gi zloupotrebuva nenamenski za partiski lu|e, neka gi dade za SOS prodavnicte. To~no ima za 50 iljadi semejstva po 80 evra, 4 milioni po tri meseci 12 milioni evra. Ili na primer, ~itate, vie vikate deka site antikrizni merki vi se dobri. Posle sekoja va{a antikrizna merka izleguvaat od komorite i dvete, i vikaat ama dobro e i ova da se napravi. Izvozno orientiranite kompanii ne im pomognavte so ni{to, na izvozno orietiranite koi {to u~estuvaat so 43% vo formiraweto na devizite na dr`avata, odnosno so izvozot. Tie baraat povlastena cena na elektri~na energija, nemesto da ja zemaat od uvoz kako {to so ne EU merka im rekovte, a da potsetam deka ona {to po kuloarite se zbori vo noviot Izve{taj na Evropskata komisija pi{uva za sporot okolu EVN, koe mo`e da ni donese vtoro veto, a vo Izve{tajot e navedeno deka seu{te ne e re{en, deka postapkata e vo tek, pa se ~eka i natamu Vladata da gi primeni pazarnite pravila vo energetikata. Ako vie imate EU politika toga{ vie taa EU politika }e ja preto~ite vo Zakonot za energetika i izvoznite kompanii, namesto da gi otpu{taat rabotnicite, a ~itame po zborovite na sindikatot tie se 14.156 toga{ tie 2 milijardi kilovat ~asovi kolku {to e nivnata potro{uva~ka 20% neka bidat od buxetot kako {to go napravija drugi dr`avi vo svetot. Na toj na~in }e im pomogneme na niv, }e bidat pokonkuretni na svetskite pazari, }e si gi so~uvaat vrabotenite. Dali imame pari? Imame. Toj proekt ko{ta 28 milioni evra, tolku kolku {to Antonio potro{i za konzulati {to gi nema vo Kirgistan, vo Tokio. Vie mo`e ste bile tamu, ama lu|eto ne znaat deka ima. Da ne zboruvam, ako toa go primenime vo u{te edna merka so vgraduvawe na fotovoltaici po uli~noto osvetlenie vo golemite gradovi, za 10 milioni evra prakti~no }e go stigneme procentot za obnovlivi izvori, seriozno }e go pribli`ime kon Evropskata Unija i }e anga`irame pove}e vraboteni. Ama toa treba da vlo`ite vo pari koi {to ne go gradat imixot na premierot, tuku nosat dobro za gra|anite. Vie se opredeluvate za takva politika. Rekov bez razlika kakva metafora }e odberete, toa ostanuva.

Na kraj, sakam da zboruvam za ne EU konceptot na ovoj rebalans i na ovoj rebalans kako i site dosega{ni. Nas site onie merki {to gi ka`uvaat vo Evropskata Unija, za `al, ne gi gledame deka se sprovedeni kako stavki vo buxetot. Primer, vikaat gradewe na funkcionalni i demokratski institucii i ednakov pristap na pozicija i opozicija, vie ja odzmetate od sobraniskiot kanal 11 milioni denari. Se pazarevte so koordinatorot na VMRO DPMNE za sme{ni 25 iljadi denari, sramota, ovde na Komisijata. 11 milioni denari odzemate od sobraniskiot kanal, a sakate nekoj da ve pofali za sostojbata vo mediumite. Ili pak implementacija na Ohridskiot ramkoven dogovor, namaleni se sredstvata. Vlo`uvate vo proekti koi {to gi delat lu|eto, a namesto da gi zbli`uvaat, kako {to se proektite finansirani od oblasta na kulturata kade {to, za `al, tie sredstva i sredstvata na Vladata se edinstveni {to se zgolemeni vo ovoj rebalans na buxet. Vie mo`e da velite namaleni 3%, 9%, 10%, ama e dokza deka samo sredstvata na Vladata i sredstvata za proekti finansirani, odnosno va{ite spomenici {to gi pravite nasekade se edinstvenite koi {to ne se namaleni, tuku naprotiv, se zgolemeni. I zatoa nie mo`ebi imame razli~no mislewe, ama ne mislam deka treba da napravime most Oko. Toa ne znam koj gra|anin mo`e da go prifati koga kraj so kraj svrzuvaat od mesecot. Ne mislam deka treba da se pravi laguna za gliserot na rektorot na Univerzitetot vo Ohrid, tuku treba seriozno da se vlo`i vo edno normalno pristani{te vo Ohrid za da mo`e da se izbegnat site ovie tragedii. Ne mislam deka so dr`avni pari treba da finansirame verski objekti, objekti {to go delat namesto da ima integrativna `i~ka rebalansot. Vie otvarate namesto 35 kako {to vetuvate 2-3 igrali{te, sekoe igrali{te samo sve{tenici od edna veroispoved vi go osvetuvaat. Verojatno na toa igrali{te mo`e da igra i nekoj drug. Ili stanovite {to go pravite verojatno mo`e da `ivee i nekoj drug. Toa znaete deka go pravite za etni~ko ~isti VMRO-ovski partiski ~lenovi.

Zatoa i ovoj rebalans nema da odgovori na predizvicite na vremeto. Ne mo`eme da o~ekuvame deka rebanalnsot }e gi otslikuva potrebite na gra|anite koga samo premierot vo 2008 godina nenamenski potro{il 3,2 milioni evra. Da ne zboruvame site drugi ministri koi {to se natprevaruvaat koj pove}e }e potro{i. dali sakate vnatre{ni raboti, dali sakate pravda, dali sakate Agencijata za sport i mladi, stignuvame do fantasti~na suma od 100-tina milioni evra koi {to se nenamenski potro{eni i koi nikoj ne se sekira zo{to i kako se tro{at parite na gra|anite. Vie na toa ne odgovarate, vie na toa ne sakate da ja promenite politikata, vie sakate da prodol`ite so spomenicite makar bile i karikaturalni, pogolema glavata na Dame na primer od celiot kow itn. Toa na Makedonija vo ovoj moment ne im treba, na gra|anite na vrabotenite im trebaat realni merki koi {to }e im pomognat da se spravat ne samo so krizata tuku i so neumesnata politika na Vladata.

Vo Evropskiot izve{taj pi{uva deka Evropskata komisija deka sredstvata koi {to gi tro{i Vladata za javno reklamirawe ja ograni~uva nezavisnosta na ureduva~kata politika. I vie toa }e prodol`ite da go pravite, ne sakate da go promenite. Partnerite va{i vo Parlamentot {to sedat }e prodol`at da groznata ureduva~ka partiska politika, ama od toa gra|nite nitu mo`at da imaat leb pove}e, nitu }e imaat pogolema plata. Naprotiv, }e ma~at kako da stignat do prvi, bidej}i, niv za razlika od vas, mislam na cela Vlada, dr`avata ne im gi pla}a stanovite vo stranstvo, ne im ja pla}a elektri~na energija, moraat sami da se snao|aat kako da go pre`iveat mesecot. Blagodaram.