Stenografski bele[KI

Trajko Veqanovski: Blagodaram i jas.

Za replika e prijaven gospodinot Dinevski Mende, povelete.

Mende Dinevski: Blagodaram pretsedatele,

Po~ituvan kolega, sekoga{ koga vo VMRO DPMNE nemaat argumenti da se sprotivstavat na izjavite ili na diskusiite na pratenicite od opozicijata sekoga{ trgnuvate od po~etnata va{a omilena tema a toa e kako rabotel SDSM.

Vo izminatite 11 godini, zna~i vo poslednite 11 godini 7 godini VMRO DPMNE e na vlast. Toa zna~i deka na sekoja godina {to ja imal SDSM za da gi re{ava ekonomskite problemi, na gra|anite DPMNE imal de godini. Ekonomskite problemi na gra|anite se ostanati, VMRO DPMNE ne gi re{i a ja ima apsolutnata vlast vo dr`avata.

Bidej}i sakate da ne potsetite ili da gi povtorite antikriznite merki koga gi donese ovaa Vlada so koi tvrdite deka na golemo Republika Makedonija ja podobrila svojata pozicija, dozvolete mi da ve potsetam toa {to go govorea pretstavnicite na ovaa Vlada tokmu za krizata koja {to ja zafati normalno i Republika Makedonija, za koja u{te vo noemvri mesec 2008 godina, site zaedno se obiduvavme da i nie i ekspertite i site da vi doka`eme i se obiduvavme da ve predupredime deka taa ~uka na vratite na Republika Makedonija.

Vo noemvri 2008 godina Vladata izleze so prviot paket na antikrizni merki. A vo dekemvri 2008 godina, predlo`i Buxet za 2009 godina, so frapantni 5,5% rast na bruto doma{niot proizvod. Kogo go la`ite? Kogo go manipulirate? Zna~i vo noemvri mesec izleguvate so antikrizni merki, za vo dekemvri da predlo`ite buxet vo koj ka`uvate deka taa stapka mo`e da se realizra sigurno ako vo dr`avata se najnormalno }e funkcionira. No celta be{e edna i edinstvena a toa e da {irite la`en optimizam, i toj buxet be{e proektiran da vo lokalnite izborti 2009 godina, da imate kolku {to mo`ete pari pove}e vo buxetot za da gi realizirate odnosno gi potro{ite vo prilog na samite izbori.

]e ve potsetam u{te za nekolku drugi izjavi. Vo 2009 godina, toga{niot vicepremier Stavreski, a sega minister za finansii, javno izjavi deka o~ekuva soliden rast na makedonskata ekonomija iako krizata na golemo ja trese{e makedonskata ekonomija. So taa logika vo maj mesec 2009 godina predlo`i rebalans na buxet, so pretpostavka deka Makedonija }e ima rast od 1%. Za da kone~no sega so ovoj rebalans na Buxet priznaete deka Makedonija }e ima negativen rast. Zna~i, koga sme ve}e za toa da se potstime koj {to govorel, i kako govorel, odnosno koj {to prvel, i kako pravel, navistina treba da znaeme.

I u{te edna rabota, ka`uvate deka parite gi davate za gradewe na sportski sali, na mostovi, na pati{ta itn. Samo da ve potsetam, del od parite koj gi imate za sportskite sali vi se pozajmica od Bankata za razvoj pri Sovertot na Evropa, a za mostovite ako mislite, sigurno sum ubeden na onoj vo Saraj {to go izgradivte. Blagodaram.

Trajko Veqanovski: Blagodaram.

Gospodinot Derkoski Oliver, kontra replika.

Oliver Derkoski: Blagodaram pretsedatele,

Mu blagodaram na kolegata za replikata, samo da go potsetam vo dr`avata imame pluralizam od 1990 godina, a ne poslednite 11 godini. I sekoga{ koga gi spomenuvate tie 11 godini, treba da se potsetite deka ima u{te 6-7 na niv da dodadete, vo koe {to od 1992 godina, do 1998 godina, naprvivte pusto{ vo makedonskata ekonomija, koga nema{e nikakvi pravila za igra vo Republika Makedonija i na toj podatok ne smeete nikoga{ da zaboravite. I stalno }e ve potsetuvame na toj podatok za da ne gi zaboravite tie raboti.

A {to se odnesuva na drugite obvinuvawa, deka sme pravele pogre{ni proekcii, prethodno se obide i ministerot za finansii da vi objasni deka koga vo uslovi na svetska ekonomska kriza i golemite institucii kako MMF i Svetska banka pravat korekcii na svoite proekcii, normalno e da se slu~uva toa i vo na{ata dr`ava. Blagodaram.

Trajko Veqanovski: Blagodaram.

Gospodinor Nikolov Marjan~o prijaven e za replika, povelete.

Marjan~o Nikolov: Blagodaram pretsedatele,

]e mu repliciram na kolegata zatoa {to vo svojot govor mnogu malku zboruva{e za rebalansot, pove}e zboruva{e za toa {to ka`ala opozicijata, {to napravila opozicijata, povtorno vo nivni stil, koga se nema argumenti zboruvaj za nekoe minato vreme, namesto ona {to se slu~uva sega.

Kolega Derkoski, koga pravite sporedbi, kako {to sega go spomnavte za nekoi prethodni periodi ve molam, gi razbirate rabotite, napravete edna osnovna sporedba za ovie tri godini kolku go zgolemivte Buxetot na Republika Makedonija, od 1 milijarda i 400 na 2 milijardi i 400. Taa edna milijarda evra pove}e pari imate na raspolagawe. Tie pari kako gi sobravte, dali tolku se razvi ekonomijata, dali tolku novi rabotnici ima vo dr`avata, dali tolku stranski investitori dojdoa, pa donesoa pari ili ednostavno so merki {to zna~at kazni, licenci, dozvoli, novi danoci, gi izvlekovte od gra|anite i od ekonomijata.

Toa nemojte nikoga{ da go zaboravate, zatoa {to raspolagate so pove}e od 1 milijarda evra, pove}e otkolku bilo koja Vlada vo Republika Makedonija.

Okolu ona {to velevte da se seti dali nekoj objekt e napraven. Jas ve molam, ka`ete mi eden kapitalen objekt {to vie ste go napravile za ovie tri godini. Ne nekoj {to e prodhoden. Nemojte da gi spom nuvate sportskite sali ili nekoi mostovi ili spomenici, bidej}i za niv imate zemeno krediti {to nekoj treba da gi vra}a. Toa, verojatno }e gi optovari idnite generacii, }e im gi skrati mo`nostite za razvoj.

Po licencite i dozvolite, rekovte, se obidovte da napravite red vo odredeni dejnosti. Ajde da gi zememe licencite za proda`ba na alkohol. Kolku se zgolemi proda`bata na crno na alkohol? Koj prodava po parkovite, otkako se vovedoa licencite, dali se namali alkoholizmot kaj mladite lu|e? Go donesovte toa kako merka, potoa go smenivte Zakonot da va`i u{te dva ~asa. Takvi li uspe{ni proekti?

Okolu kapitalnite investicii, nema Vlada {to e poslaba vo toj del. I so ovoj rebalans na Buxetot gi kratite klu~nite kapitalni investicii. Za izgradba i rekonsrukcija na pati{ta kratite nad milijarda denari. Velite deka vie mnogu ste i pomagale na ekonomijata?!

Mislam deka ne treba taka pau{talno da gi iznesuvate procentite, bidej}i treba da go branite rebalansot, a ne da ja napa|ate opozicijata. Blagodaram.

Trajko Veqanovski: Blagodaram.

Kolegata Derkoski Oliver ima kontra replika, povelete.

Oliver Derkoski: Blagodaram pretsedatele, Mu blagodaram na kolegata za replikata,

Odgovorot na pra{aweto za {to e zgolemen buxetot tolku vo ovie godini e vo samiot fakt za zgolemuvawe na BDP kolega Nikolov, rastot na BDP vo poslednive godini ovozmo`i i plus merkite {to se prezedoa za namaluvawe na dano~nata evazija. Iako gi spu{tivme stavkite na danocite na 10%, se zgolemi opfatot na dano~ni obvrznici, kolega Marjan~o Nikolov, koi sakaat da si gi pla}at redovno danocite.

Znam deka toa ve nervira i ve luti koga postojano zboruvame kako uspevate da soberete tolku danoci i pokraj niskite dano~ni stapki, me|utoa toa e nesporen fakt.

Okolu proektite {to gi izvedovme vo izminatite dve-tri godini, samo patniot pravec Pletvar mo`am da vi go spomnam i vo va{iot grad teatarot vo Veles, kolega Marjan~o Nikolov, e gotov.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Gospodinot Dimovski Ilija ima zbor, povelete.

Ilija Dimovski: Eve da se nadovrzam kade {to zapra kolegata Derkoski, mo`e i proektot za sanacija na svle~i{teto Ramina, {to proektnite i lokalnata vlast niti centralnata vlast vo vreme na SDSM ne obezbedija nitu eden denar vo poslednite dve godini. Zna~i zboram za 2004, 2005 i 2006 godina.

Da po~nam ona {to sakam da go istaknam.

Zna~i, rebalansot i op{to buxetskata politika vo Republika Makedonija, mnogu su{tinska tema i gi cenam site onie pratenici koi {to zemaat aktivno u~estvo vo raspravata po odnos na ovoj akt. Mo`ebi posle onie ustavni akti koi {to Sobranieto na Republika Makedonija gi donesuva Ustavot i nekoi sistemski zakoni, eden od najzna~ajnite akti za koi {to rasprava Sobranieto e Buxetot i rebalanskite na Buxetot i zavr{nite smetki.

Zatoa gi po~ituvam site debati i site diskusii koi {to se temelni koi {to upotrebuvaat argumenti koi {to diskutiraat za vozmo`ni re{enija na aktuelnite ili na hroni~nite problemi vo makedonskata ekonomija, a vo sekoj slu~aj sakam da izrazam nezadovolstvo za toa {to vo tekot na dene{niot den kako prv den na debatata za Buxetot imavme prilika da slu{neme nekolku pratenici koi so mnogu nervoza, mnogu navredi, li~ni klasifikacii i kvalifikacii diskutiraa, me|utoa toa }e ostane nivna karakteristika, toa }e ostane karakteristika koja {to }e bidat poznati tie i nivnata politi~ka partija i ostanuva drugite da ne dozvolime da bideme vovle~eni vo eden takov lavirint na debata kade {to li~nite navredi, kvalifikacii, diskvalifikacii }e bidat dominanten element vo debatata i vo diskusiite.

Ona {to sakam da go istaknam e deka ovaa tekovna 2009 godina vo ekonomska smisla ne e tipi~na godina i ne e godina koja {to }e ni ovozmo`i sogleduvawa na tekovite, onaka kako {to bevme naviknati vo nekolkute prethodni godini. Zo{to go velam ova.

Vo ovaa godina Republika Makedonija kako i site zemji vo svetot se soo~ivme so ekonomska kriza predizvikana na svetsko nivo, na globalno nivo i ednostavno celite za koi {to makedonskata ekonomija, makedonskata Vlada se borea vo ovoj period ne bea sli~ni ili isti kako celite za koi {to makedonskata Vlada i makedonskata ekonomija se borea vo prethodnite godini.

Ona {to prethodnite godini se trudevme da go postigneme, {to e mo`no pogolem rast na ekonomijata, {to e mo`no pogolem rast na industriskoto proizvodstvo, {to e mo`no pobrz pad na brojot na nevrabotentie vo Republika Makedonija i t.n. , poidobruvawe na `ivotniot standard, namaluvawe na siroma{tijata, namaluvawe na danocite. Ona {to vo 2009 godina kako strate{ka cel go imavme pred nas e da se namalat negativnite efekti od svetskata ekonomska kriza. Mene mnogu mi e `al {to moram da potsetam odredeni kolegi vo makedonskoto Sobranie, deka vo tekot na po~etokot na ovaa svetska ekonomska kriza, iako nie ~esto reagiravme, pogolem del od pratenicite vo opozicija ni ka`uvaa deka ekonomskata kriza e nastanata vo Republika Makedonija.

Jas `alam za takvata precepcija i za takvata `elba koja {to kolegite sakaat da ja sozdadat kako i za mnogu drugi temi, me|utoa o~igledno e deka i makedosnkata ekonomija i site svetski ekonomii vo ovoj period se soo~uvaat so najgolemata svetska ekonomija so najgolemata svetska kriza, verojatno pogolema i od onaa svetska ekonomska depresija vo 1929 godina. Za da mo`eme da vidime dali Republika Makedonija uspe{no se soo~uva so predizvicite vo svojata ekonomija vo tekot na ovaa godina treba komparativno da gi pogledame podatocite vo Republika Makedonija vo poslednite nekolku godini, me|utoa treba i komparativno i objektivno da gi pogledneme sostojbite na slu~uvawata vo ekonomiite od na{eto sosedstvo i od na{eto poblisko opkru`uvawe.

Najgolemite kritiki vo tekot na ovaa godina sprema politikata koja {to ja sproveduva{e Vladata na Republika Makedonija bea naso~eni na padot na bruto doma{niot proizvod, koj {to vo prviot kvartal be{e 0,9%, a vo vtoriot kvartal be{e 1,4%.

Jas bi sakal vo ovaa prilika da potsetam deka vo periodite do 2006 godina, prakti~no najgolemite porasti na bruto doma{niot proizvod se dvi`ea nekade okolu 3 do 4%, a redovno, koga Socijal demokratskiot sojuz be{e na vlast, rastot na bruto doma{niot proizvod vo periodot od 2002 do 2006 godina be{e nekade okolu 2% vo prosek, a vo periodot do 1998 godina rastot, koga nema{e svetska ekonomska kriza, be{e vo negativa so 4, 5, 6% i t.n. i t.n. Ona {to sega se slu~uva e realen pad na bruto doma{niot proizvod od 0,9 vo prviot kvartal, odnosno 1,4% vo vtoriot kvartal. Me|utoa za primer vo istiot kvartal vo Bugarija padot e 3,5%, vo Germanija e 6,4%, vo Estonija e 15,1%, vo [panija e 3,3%, vo Italija e 6,5%, vo Latvija 18%, vo Litvanija 13,3%, vo Ungarija 6,7%, vo Holandija 4,5%, vo Avstrija e 4,7%, vo Slovenija e 8,5%, vo [vedska 6,6%, vo Velika Britanija 4,9%, vo Hrvatska 6,9%, vo Turcija 13,8%, a }e potsetam, vo Republika Makedonija padot e 0,9%.

E, sega nie mo`eme da i objasnuvame na makedonskata javnost deka Vladata ne ~ini, deka Vladata e kreator na ekonomskata kriza, deka Vladata ne se spravuva dobro so ekonomskata kriza, me|utoa faktite i brojkite se ovie koi {to gi pro~itav i mo`eme da gi prifatime ili da ne gi prifatime. Ednostavno nekoi lu|e ponekoga{ rabotite sakaat da gi gledaat onaka kako {to im odgovaraat.

Vtoriot korpus na kritiki koi {to gi slu{ame ovie denovi vo tekot na raspravata za Buxetot e podatocite povrzani so padovite na industriskoto proizvodstvo. I ovdeka imame sli~na situacija. Padot vo prvata polovina od 2009 godina e 12%, toa e lo{ podatok, apsolutno i tuka nikoj ne go negira.

Pred da ja napravam komparacijata so sosednite zemji jas }e ve potsetam na 2004 godina koga SDSM be{e na vlast, koga padovite se dvi`ea i do 40% vo po~etnite meseci na 2004 godina vo period koga nema{e ekonomska kriza vo svetot. Me|utoa za komparacija,p ote{ko od Makedonija vo prvite 6 meseci vo odnos na industriskoto proizvodstvo pominaa, Finska, Slova~ka, Slovenija, Avstrija, Ungarija, Latvija, Litvanija, Estonija, Italija, Francija, [panija, Germanija, ^e{ka, Bugarija i t.n. i t.n. i toa vo brojki od Avstrija od minus 14,2 do Estonija so minus 30% odnosno pad od 30% na industriskoto proizvodstvo. Ima nekolku dr`avi koi {to pominale podobro od Republika Makedonija kako Romanija, Portugalija, Velika Britanija, Hrvatska, me|utoa Republika Makedonija se nao|a prakti~no vo prvite pet dr`avi vo Evropa vo odnos na maliot pad na industriskoto proizvodstvo.

Tretiot korpus na kritiki e naso~en kon brojkata na nevraboteni vo Republika Makedonija. E, sega tuka sakam sega da potenciram deka site merki koi {to gi prevzema Vladata na Republika Makedonija za sanacija na posledicite od ekonomskata kriza se dvi`ea so edna od strate{kite celi, a da ne se predizvika zgolemuvawe na brojot na nevrabotenite. I tuka politikata e uspe{na so ogled na objektivnite okolnosti vo koi {to se nao|a Republika Makedonija.

Prvin }e vi gi ka`am komparativnite podatoci za nekoi od zemjive koi {to i prethodno gi ka`av, pa posle }e se obidam da ja objasnam situacijata vo Republika Makedonija, onaka kako {to brojkite govorat, poradi toa {to se obiduvam, {to e mo`no pove}e brojki da spoemnam, a pomalku tolkuvawe ili politi~ki procenki.

Na primer, za razlika od nas kade dvi`eweto na brojkite seu{te e pozitivno, vo Turcija brojot na nevrabotenite se zgolemil od 11% na 15,8%. Vo Hrvatska se zgolemil od 8,4% na 9,8%. Brojot na nevrabotentie vo Litvanija se zgolemil od 5,8% na 11,9%. Vo Ungarija brojot na nevrabotenite se zgolemil od 7,8% na 9,7%. Vo Estonija od 5,5 na 11,4%. Vo Bugarija od 5,4% na 6,5% i voglavnom vo site ovie evropski ekonomii i posebno vo ekonomiite od porane{niot Isto~en blok, brojot na nevrabotenite se zgolemil za 20, 30, 40, 50 ili 100%.

[to se slu~uva vo Republika Makedonija so brojot na nevrabotenite.

Vo 2005 godina, {to e godina posledna vo celost kade {to vladee SDSM, brojot na nevrabotenite bil 323 iljadi, odnosno pretstavuval 37% od vkupnata brojka na aktivno naselenie vo Republika Makedonija. Zna~i poslednata godina na vladeewe na SDSM. Tie ja ostavaat so 37,3% na nevraboteni lu|e. 2008 godina zavr{uva, iako vo posledniot del od 2008 godina ima{e ve}e po~etna faza na ekonomskata kriza, zavr{uva so 33,8% stapka na nevrabotensost, za vo prviot kvartal od 2009 godina da imame 32,7%. Zna~i vo period na ekonomska kriza, merkite koi {to gi prevzemala Vladata na Republika Makedonija ovozmo`ile da ne se zgolemi brojot na nevrabotenite lica, odnosno da se zadr`i kontinuitetot na pad na nevrabotenite, odnosno zgolemuvawe na brojot na vrabotenite, {to ovaa Vlada go postavi od prevzemaweto na vlasta vo 2006 godina.

Jas veruvam, da ne se slu~e{e ekonomskata kriza, vrz baza na site ovie komparativni podatoci, Republika Makedonija }e se soo~e{e vo tekot na ovaa godina mo`ebi so poseriozni zgolemuvawa na brojto na vrabotenit elica. Me|utoa, {to e tuka e, ne veruvam deka nie sme vinovni za svetskata ekonomska kriza, me|utoa za da me razberete poto~no eve, poslednata godina na vladeewe na SDSM ja ostavaat so 545 iljadi vraboteni. Zna~i 545 iljadi rabotni mesta. Za da vo prviot kvartal od 2009 godina toa bide brojka od 618 iljadi. Zna~i vo tekot na ovie dve do tri godini ili tri godini od vladeewe na VMRO-DPMNE brojot na novi rabotni mesta se zgolemi za nekade nad 70 iljadi. Toa se brojkite koi {to ka`uvaat. Dali e toa dovolno ili ne e mo`eme da diskutirame. Verojatno ne e dovolno so ogled na toa kako ja ostavivte ekonomskata sostojba vo Republika Makedonija i vo 1998 godina i vo 2006 godina, za {to mo`ebi ni trebaat saati i saati za debata.

Me|utoa vo tekot na ovie tri godini brojot na novite rabotni mesta e zgolemen za 70 iljadi. I da se to~ni tvrdewata deka vo administracijata se novite rabotni mesta, ne e mo`no da se tie 70 iljadi rabotni mesta site vo administracijata.

Ponatamu, Makedonija prevzema niza merki za spravuvawe so poseldicite, bea debatirani jas samo }e gi spomenam kako otpisot na kamatite na dostasanite obvrski po osnov na danoci i pridonesi. Tuka se nad 11 milioni evra koi {to ostanaa vo makedonskata ekonomija, potpi{uvaweto na obvrskite po osnov za zadol`itelno osiguruvawe, ogromen broj na zemjodelci, firmi i trgovci poedinci uspeaa da izvle~at direkna polza od ovaa merka.

Tretata merka koja {to malku be{e debatirana, a koja {to mo`ebi vo tekot na debata nekoi od diskutantite poopse`no }e ja obrazlo`i e voveduvaweto na estonskiot model na oddano~uvawe na danokot na dobivka za 2009 godina, gi znaete onie stapki i na~ini, presmetki na ovoj danok, presmetkata na danokot za 2008 godina, pa posle toa za sekoj mesec. Zna~i, iskustvoto do sega be{e deka sekoj mesec se napla}a del od ona {to ste go ostvarile, kako pretpostavka deka }e ja ostvarite istata dobivka po osnov na voveduvawe na ovoj na~in na presmetka odnosno na naplata na danokot na dobivka vo makedonskata ekonomija ostanaa okolu 2,3 milijardi denari koja {to e fakti~ka sostojba. Mo`ebi ne site }e me razberat po objasnuvaweto {to zna~i ova estonski model, me|utoa menaxerite na firmite i lu|eto koi {to se zanimavaat so direkno pla}awe na danocite, mnogu seriozno i mnogu precizno znaat za {to zboruvam.

Isto taka, Vladata obezbedi i e prva Vlada {to obezbedi 100 milioni evra sredstva za malite i sredni pretprijatija po isklu~itelno dobri uslovi i t.n. i t.n.

Isto taka eden od korpusite koi {to opozicijata se obide da gi kritikuva e buxetskiot deficit koj {to e proektiran i verojatno }e se zadr`i vo ramkite od minus 2,8 do 3% negativni. Me|utoa za potsetuvawe, buxetskiot deficit spored proekciite na Svetskata banka i MMF vo Irska }e e minus 12%, vo Latrvija minus 11%, vo Velika Britanija minus 11,4, vo [panija minus 8,6%, Francija minus 6,6%, Polska minus 6,6%, Portugalija minus 6,6%, Turcija minus 6, Slovenija minus 5,5 i t.n. i t.n.

Zna~i, ova se proekcii na validni me|unarodni institucii koi {to nas ni predviduvaat deficit od 3%, a Vladata predviduva so Buxetot 2,8% vo negativa. Dali e toa dovolno vo eden vakov period i dali e dobro ili ne e dobro, mo`eme da debatirame.

Jas cenam deka nemam dovolno vreme da navleguvam vo dopolnitelni objasnuvawa na ovaa problematika. Za razlika od Republika Makedonija site drugi dr`avi vo na{eto opkru`uvawe vo Evropa prevzemaa merki za sanacija na posledicite od ekonomskata kriza, me|utoa razli~ni od onie koi {to Vladata na Republika Makedonija gi prevzede. Eve na primer vo Srbija se zgolemi danokot na imot i se zgolemi personalniot danok od dohod. Se zabranija novite vrabotuvawa vo administracijata i se otpu{tija od rabota dosta zna~aen broj na vraboteni vo administracijata. Procenkite govorat deka nekade okolu 8 iljadi lu|e bea otpu{teni od administracijata vo Republika Srbija, samo za da Srbija se spravi so posledicite.

O~igledno e deka verojatno slu{navte poslednite denovi deka Srbija pregovara so Rusija da zeme nekade okolu milijarda dolari za da gi sanira i ponatamu posledicite od ekonomskata kriza. Vo Ungarija se zgolemi stapkata na DDV-to, se zgolemi stapkata na danokot na profit, no vo isto vreme se namali vrednosta na socijalnata pomo{ koja ja dobivaat gra|anite. Zamislete. Ungarija go zgolemi DDV-to, a ja namali socijalnata pomo{ na gra|anite. Vo Latvija se zgolemi stapkata na DDV-to no trasti~no se namali platata na vrabotenite vo dr`avnata administracija. Vo Polska se zgolemi isto taka stapkata na DDV-to, no se ispu{tija od rabota golem broj na vraboteni vo dr`avnata administracija, sli~no kako i vo Srbija. Vo Romanija zamislete se namalija dodaticiite za porodilno otsustvo. Mo`ete da zamislite koja e taa merka. Ako Vladata na Republika Makedonija go naprave{e toa verojatno }e bevme izlo`eni na stolbot na sramot, }e bevme plukani i t.n. Vo ^e{ka se namali iznosot na socijalnata pomo{ kako ^e{ka bi se spravila so posledicite od ekonomskata kriza.

Jas znam deka sekoga{ }e se postavuva pra{aweto dali mo`e{e da pomineme podobro. I }e ka`am, ako pra{aweto e postaveno so iskrena namera, ako pra{aweto e postaveno dobronamerno, toga{ }e ka`eme da, sekoga{ mo`e podobro. Sekoga{ mo`eme da vovedeme i drugi merki koi {to mo`ebi }e ovozmo`ea da pomineme u{te podobro vo ovaa te{ka svetska ekonomska kriza.

Me|utoa, ako pra{aweto e postaveno od lu|e koi {to nemaat dobra misla, od lu|e koi {to politi~kata pripadnost im e dominantna uloga vo nivnata profesionalna debata, od lu|e koi {to tvrdea deka ekonomskata kriza e nastanata vo Makedonija, deka cenata na naftata se zgolemuva poradi Vladata vo Republika Makedonija, pred dve godini tvrdea deka cenata na hranata ze zgolemuva poradi Vladata na Republika Makedonija. Istite lu|e koi {to tvrdea deka Vladata na Republika Makedonija ja nosi dr`avata vo izolacija, vo isto vreme Republika Makedonija gi ispolnuva site kriteriumi za vizna liberalizacija, istite lu|e koi {to tvrdea deka nema investicii, a nivni pratenici ni ka`aa deka vo prvite {est meseci ima 110 milioni evra investicii i t.n. i t.n., toga{ o~igledno e deka namerata na debatata ne e pozitivna, deka namerata e ~isto politi~ka debata.

Jas veruvam deka ministerot za finansii i Vladata na Republika Makedonija so vnimanie }e ja sledat debatata ovie denovi. Tuka mo`e da se slu{ne i po nekoj dobar predlog kako bi mo`elo Vladata da se podobro spravi ili da gi podobri politikite i da prodol`i i ponatamu so kastrewe kako {to predlo`i sega na odredeni rashodi koi {to ne se od sferata na kapitalnite rashodi, da go podobri tro{eweto vo sferata na kapitalni rashodi, da vodi i ponatamu podobra monetarna politika vo sorabotka so Narodnata banka i t.n. i t.n., me|utoa u{te edna{ }e apeliram debatata da ja zadr`ime na nivo kade {to }e upotrebuvame brojki, kade {to }e upotrebuvame pokazateli, a nema da upotrebuvame li~ni diskvalifikacii, kvalifikacii, navredi i t.n. i t.n. Vi blagodaram za vnimanieto.

Trajko Veqanoski: Blagodaram.

Gospodinot Marjan~o Nikolov prijaven e za replika, povelete.

Marjan~o Nikolov: Blagodaram.

Kolega Dimovski se javiv za replika zatoa {to mu sugeriravte na kolegata Derkoski okolu kapitalni proekti {to navodno ste gi napravile. Glavnata pri~ina be{e taa, za teatarot vo Veles nemojte da go naterate kolegata Derkoski da manipulira. Proektot }e bide zavr{en, ako bide zavr{en 2010 godina, toj proekt e zapo~nat od prethodniot gradona~alnik na Veles. Se ponudi edno re{enie Vladata ne go prifati, na{ata Vlada ne dade sredstva, no idejata be{e od prethodniot gradona~alnik.

Ramina ne e proekt, toa e elementarna nepogoda. Lu|eto gi gubat domovite zatoa {to se lizga zemji{teto. Za kakov kapitalen proekt zboruvate. I Vladata na SDSM vlo`i za potporen yid i eden napravi ovaa Vlada. Dali }e treba tret ili ne, no toa ne e proekt, toa e elementarna nepogoda, prirodna sila koja mora da se intervenira.

Okolu brojkite {to gi ka`uvavte i sporedbite so drugite zemji, ima edna narodna pogovorka koja veli: svoj leb jade, tu|o gajle bere.

Pred malku zboruvav so ministerot za finansii da ne se gri`ime kolku im e lo{o na Germanija, na Slova~ka, na Slovenija, dajte ovde vo Makedonija da gi gledame problemite.

Okolu brojkite. Za bruto doma{niot proizvod 2003-2006 godina ima prose~en rast na bruto doma{niot proizvod od 3,7% pri inflacija od 1,1% i toa vo uslovi koga vo 2002 godina taa Vlada be{e prinudena da napravi aran`man so MMF i ova mora{e da go pravi, da vodi restriktivna fiskalna politika.

2007-2008 godina ima rast na bruto doma{en proizvod vo prosek 5,4% pri inflacija od 5,3%. Ve molam, ako gi razbirate rabotite vo red, ako ne pra{ajte go ministerot za finansii {to zna~i faktorot inflacija vo ovie uslovi koga se meri porastot na bruto doma{en proizvod. Kolku pove}e pari se toa i od kade se parite.

Okolu brojot na vraboteni, v~era Upravata za javni prihodi podnese izve{taj deka vo Republika Makedonija se pla}aat pridonesi za 430 iljadi vraboteni, toa se vrabotenite. Brojkite {to gi ka`uvavte se od Dr`avniot zavod za statistika, tamu se meri od 14 do 72 godini i nemojte da manipulirate so tie brojki. Realnata brojka e 430 iljadi vraboteni {to gi dava Upravata za javni prihodi vrz osnova na toa za kolku lu|e se pla}aat pridonesi. Se drugo e fiktivno ili privremeno vrabotuvawe.