Svojim naslednikom so postavili močne socialne in ekonomske temelje, ki so bili pogoj za vrhunec rodbine pod Hermanom II. In njegovim vnukom Ulrikom II. Brez prvih ne bi bilo drugih. GRAJSKA POLITIKA –PRIMER GROFOV CELJSKIH Na ozemlju današnje Slovenije je do sedaj poznanih 200 srednjeveških gradov, tistih pomembnejših; poleg teh je bilo še na desetine plemiških bivališč v obliki stolpov, dvorov in podobnega. Grajska politika v kontekstu teritorializacije je posamezno rodbino, če je to pametno počela, vzdignila do vrha.
GRAJSKA POLITKA GROFOV CELJSKIH Na višku svoje moči 1425 so imeli Celjski grofje v deželah Koroški, Kranjski, Štajerski ter sosednjih Slavoniji in Hrvaški v posesti več kot 125 gradov, 40 urbanih središč, 12 mest, 30 trgov, 40 mitninskih postaj.V okviru meja današnje Slovenije so imeli v posesti 75 gradov. Rodbina je bila torej tudi realnopolitično najmočnejša.Razen Habsburžanov nobena druga rodbina ni neposredno obvladovala tako velikega ozemlja današnje Slovenije.Svoje grajske in obgrajske posesti so Celjski pridobivali počasi, vse od začetkov svobodnih gospodov žovneških-torej od najkasneje l.1173 ko je pisno zasleden grad Žovnek gospoda Gebharda ; njegov sin Gebhard II se poimenuje po gradu-de Sonekke.V 13.st. posest sestavljajo še gradovi Šenek, Libenštajn in Ojstrica, ter pražupnija Braslovče.V 12.st. se tej posesti pridruži še Lmberg pri Šmarju-cerkveni fevd krške škofije, kjer so bili Žovneški advokati.V tem času je Saunija-Savinjsko-predstavljala samostojno pokrajino, ločeno od Kranjske in Štajerske.Ko so svoji posesti Žovneški dodali še grad Rogatec, so postali najuglednejša rodbina Posavinja.Rogatec je bila pametna izbira: z njim so Žovneški postali obmejni gospodje in so lahko preko tega razvili obmejno marko iz nje pa deželo-teritorij, dinastijo, grofovstvo in pokneženje.
DRUAGA ETAPA ŽOVNEŠKO CELJSKE POLITIKE V 2/2 14.ST Državna cesarska meja na Sotli je bila do prihoda Žovneških zelo nemirna: 1336-38 je slavonski ban Mikac pustošil s svojo vojsko po J delu Kranjske “vse do vasi Ljubljane”, posebej intenzivno pa po Spodnjem Štajerskem , zlasti v Posostelju; osvojil je mesta Brežice, Podčetrtek in Rogatec, pa tudi območje okrog Ptuja( bogato plačilo Habsburžanov Žovneškim za službovanje ob “ogrski meji”.Friderik Žovneški je bil eden od ekspertov, s še dvema avstrijskima sodelovcema, ki so odločali o poteku državne meje med Štajersko in Slavonijo na odseku od Drave na S in Save na J.Druga faza je potekala v znamenju izjemne posestne ekspanzivnosti v Posavinju in Posotelju, ki je prinesla številne gradove; po izumrtju Vovberških 1322, katerih glavni dediči so bili Žovneški ( gradovi Mozirje, Šoštanj, Šalek, Tum, itd) , po fajdi s koroškim deželnim glavarjem Aufensteinom 1331 so dobili Celje s trgom, in prvo pomembno gospostvo na Kranjskem Smlednik-grad je bil s pomembno cestno povezavo in prehodom čez Savo na poti Furlanija-Kranjska-Spodnja Štajerska, ter deželnoknežji Kamnik; brodovi čez Savo.Do konca 14.st. se izkristalizira vzorec, po katerem so Žovneško-Celjski širili svojo posest: kot zvesti vazali in najemniki Habsburžanov in za posojene velike denarne vsote, so jim ti zastavljali svoja gospostva : 1336 AlbrehtII in Oto za službo proti Čehom laško gospostvo z gradovi Laško. Freudnek(Hrastnik), Klauzenštajn(Zidani Most) in Radeče.
ZAOKROŽITEV POSESTI V 14.STOLETJU Z zasavskimi gradovi in posestjo so Žovneški dobili gospodarsko in starteško izjemno pomembno gospostvo, z več kot 100 kraji in preko kamnitega mostu v Zidanem Mostu vez med Štajersko in J Kranjsko-ekspanzija na Dolenjsko.Zaokroževanje posesti v Posavinju in Posotelju v 14.st.: nakup gradov od različnih vej Svineskih Podsreda, grad in trg Planina, Soteska, Prežin pri Celju, gospostvo Kozje, Žusem Ploštajn pri Šentjurju; Celjska posest je oklenila posesti krške škofije in salzburških nadškofov ob Savi.Zgornja in Spodnja Savinjska dolina: dedovanje po Vovberških Gornji Grad, Vrbovec pri Nazarjih(matični grad Vovberških); sredi 14.st. so se enakopravno kosali s Celjskimi še gospodje Ptujski: s fajdami so ponavadi krajši konec potegnili Ptujski( Rudenk nad Rečico pri Savinji, Kacnjštajn pri Šoštanju.Ptujski so do konca držali tri pomebna grajska gospostva: Hekenberg pri Vranskem, grad Velenje, in ozemlje V od Šaleške doline z gradovi Dobrna, Lemberg(pri Strmcu) in Ranšperk.Ranšperk in Lemberg so Celjani po zavzetju porušili, ker sta bila “preblizu Celju”.Dokončna prevlada Celjskih v Posavinju 1363: dve prometno ekonomski pomembni gospostvi z gradovi –gradova Vojnik in Žažemberg s trgom v Žalcu.
ŠIRJENJE NA KRANJSKO 1372 cesar Karel IV Luksemburški de facto prizna “Celjsko grofijo” z Zgornjo in Spodnjo savinjsko dolino, Šaleško dolino ter gospostvo Lemberg.To je sklenjeno matično jedro Celjskih, čeprav so se začeli širiti tako na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem.V svojem matičnem jedru so Celjski dobili tudi javno oblast, krvno sodstvo nad podložniki, deželna sodišča, ki pa so bila vezana na gradove.Na Kranjskem so se Celjski po uvodnem Smledniku obrnili na J, na Dolenjsko: odkup gradu Mirna od oglejskih(1337-39),odkup gradu Lanšprež, trga in stolpa Trebnje od Jurija Svibenjskega 1367.Svibenjski so bili politično najmočnejša družina na Dolenjskem, a se je sredi stoletja začel njihov propad(zadolževanje).Od Čreteških so Celjski kupili grad Gračeno z gospostvom med spodnjo Krko in cesarsko mejo na rečici Bregani-tu se je stekala vrsta cest s Kranjske in Spodnje Štajerske proti Zagrebu. Grad Boštanj višje na Savi. Celjski so tako zgradili strnjen teritorij po levem bregu Save, še prej vse Posavinje, s številnimi brodovi, mitnicami, trgi-svoje težišče so premikali v sosednjo Slavonijo.
Dostları ilə paylaş:
|
