Na primeru grajske politike grofov Celjskih, ko so na višku svoje moči okoli l.1450 posedovali več kot 125 gradov, 40 urbanih središč, 12 mest, okrog 30 trgov, 40 mitninskih postaj. V okviru današnje Slovenije je bilo njihovih 75 gradov, ostali so bili v Slavoniji, Dalmaciji, Zagorju, Zagrebu, Ogrski, Poljski, Avstriji, J Tirolski itd.Tako so zgradili svojo deželo, da bi lahko posegli po cesarski kroni. V 12. in 13.st. se na Kranjskem, Štajerskem(Koroškem) kot tudi na Koroškem začnejo izgrajevati štirioglati večnadstropni stolpasti gradovi z naravnozavarovano lego in dodatnimi obrambnimi napravami.Obrambni element še pred stanovanjskim.
PRVI GOSPODJE Na Kranjskem so najstarejše gradove zgradili grofje Višnjegosrki, Andeški in Bogenski ter koroški vojvode Spainheimi.Spanheimi so v 12. in 13. st. krojili usodo Kranjske.Gospodje Višnjegorski so izšli iz rodu Askvincev,Andeški in Bogenski pa iz rodu grofice Heme Breško Selške, dedovali pa tudi po gospodih iz Machlanda,furlanskega mejnega grofa Weirihena, delno po Askvincih,tudi deloma po grofih Weimar-Orlemunde.Andeški gradovi so sredi 12.st. stali okoli Kamnika, vzdolž ceste skozi Črni graben in Tuhinjsko dolino, v celoti nad Gutenbergom in Motnikom.Med Tržiško Bistrico in V mejami Kranjske.Spainheimski gradovi so sredi 12.st. tvorili obroč okoli Ljubljane, zavarovali spodnjo Krko s Kostanjevico, meje zavarovali do Žumberka(tam se je v 12.st. končala Kranjska)Spainheimom so pomagali grofje Višnjegorski, ki so obvladovali Dolenjsko.Gradovi v notranjosti dežel so bili namenjeni sodno upravni komponenti in sekundarni kolonizaciji.Pred l.1100 so nastali gradovi Kranj, Kamnik, Postojna, Krško, Turjak, Ljubljana.Cerkveni gospodje so postavljali gradove v upravne namene: Škofja Loka, Bled, Mokronog.
SPODNJA ŠTAJERSKA , KOROŠKA Tudi na Spodnjemštajerskem so prve gradove gradili Askvinci-Slovenj Gradec, kot savinjski gospodje sedež v Celju,Laško. Dedoval benediktinski samostan v Krki, ki je nato sistematično poskrbel za poselitev-kolonizacijo in zavaroval posest z gradovi.Pet obrambnih točk in glavnih fevdov: Posotelje-Lemberg pri Poljčanah, Rogatec, Podsreda, Planina, Krunšperk; za dominikalno upravo so si krški zgradili gradove v Vitanju, Podčetrtku in na Bizeljskem; gradili tudi ministeriali, ki so s porokami prehajali v svobodno plemstvo; do konca 13.st. je bilo zgrajenih večina gradov na tem območju, ki so v 14. in 15.st prešli v last gospodov Ptujskih in Celjskih.Drugi veliki cerkveni gospod na Štajerskem je bila salzburška škofija: vojaško obrambna in kolonizacijska vloga gradov na Dravskem polju, središčni Ptuj, Ljutomer in Ormož( zadnja dva prepuščena gospodom Ptujskim), na J kompleks zaključen z gradom Rajhenburg.Za šentpavelski samostan so gospodje Trušenjski gradili obrečne gradove v Dravogradu, Muti, Fali, Marenberku.Obvladovanje prometa med Koroško in Štajersko.Oglejski patriarhat: l.1140 so mu bavarski Chagri izročili že zgrajeni Gornji grad.Po dolini Drete je potekal promet med Kranjsko in Štajersko, zato v 12.st. gradovi Vrbovec, Mozirje in Letuš.
NEGROFOVSKO PLEMSTVO SE JE MORALO ŠELE DOKAZATI Maribor (grad) ,kot sedež podravske posesti so izgradili mariborska veja Spainheimov (1100),za njimi pa so Otokarji in Babenberžani v 12.st.poskrbeli za ministeralno plemstvo takrat gospodje Mariborski, Trušenjski (Cmurek).Do l.1245 je izumrlo svobodno plemstvo na Kranjskem-zadnji Auerspergi; nato so se med svobodne gospode tudi na Štajerskem vzdignili ministeriali.Do 13.st. je izgradnja gradov na našem ozemlju potekala na Kranjskem: V od Tržiške Bistrice in Polhograjskega hribovja do Motnika na Gorenjskem in trikotnik Trebnje-Gračeno –Mehovo-Dolenjska.Štajerska: gradovi na velikih cerkvenih posestih so služili tako upravno kolonizacijsko kot obrambno; v 13.st. je področje S od Celja postalo zanimivo za različne gospode, prehajalo po fajdah iz rok v roke, se včasih tudi darovalo; prvotna Savinjska grofija se je razdelila.1220 je izšel državni zakon Confoederatio…, ki je kralju odvzel grajski regal-izključno kraljevo dovoljenje za gradnjo ali adaptacijo ali dogradnjo gradu na celotnem ozemlju cesarstva.Cerkvenim knezom je zagotovil , da nihče ne bo samovoljno gradil na njihovem ozemlju (cerkveno odvetništvo), državnim knezom, kasneje tudi državnim grofom ali deželnim gospodom pa je formalno dovoljeval samostojno gradnjo na njihovem ozemlju.Oba privilegija sta se uveljavila na Kranjskem in Štajerskem z uvajanjem deželnega gospostva.
KONEC 13.ST. JE ČAS MENJAVE VAZALOV IN VELIKIH GOSPODOV Konec 13.st. je napredovalo deželno pravo Kranjske in Štajerske, ki je bilo v precejšnji meri vzeto iz Švabskega zrcala-na Slovenskem subsidiarno uveljavljeno s prihodom Habsburžanov s Švabskega 1275.To je čas, ko se ustvarjajo veliki ozemeljski kompleksi z večjem številom gradov.Na Kranjskem so prevladali Spainheimi, si podredili večino ministerialov; Ortenburžani so dedovali za izumrlimi Auerspergi( prvimi svobodnimi gospodi, za njimi pridejo, verjetno z Bavarske plemiči, ki kupijo naslov, grb in posesti, tudi imenovani Auerspergi-družina, ki je živa še danes).Ortenburžani prevzamejo oglejske posesti na Notranjskem; Goriški grofje se stegnejo v Marko in Metliko-Slovenska marka, ki nato obsega območje tako Dolenjske kot Bele krajine.Na Štajerskem ostro protiplemiško politiko vodi sredi 13.st. kralj Otokar, ki je deželnoknežje gradove podrejal uradnikom in utrjeval deželo; pod njim nobenega novega gradu.
Dostları ilə paylaş:
|
