Jeseni 1348 je sodeloval pri neuspešnem obleganju mesta Starusberga V od Berlina; uspešnejši je bil pri obleganju mesta Newenstat. Bivanje na S je Ulrik izkoristil za križarski pohod proti Litvi in “izlet” v Prusijo.Na tem pohodu je postal vitez. Po vrnitvi je z walseejevci sodeloval pri uspešnem obleganju mesta Newnhaus, nato pa spremljal Karla IV. Na cesarsko kronanje v Rim-1455. Nato je Ulrik odšel v Avstrijo, se pridružil ogrskemu kralju Ludviku, sodeloval pri obleganju Trevisa, ter odpotoval v Srbijo. Sredi 60let 14. st. je Ulrik I Celjski še dvakrat sodeloval z Lzdvikom: udeležil s eje dveh vojaških pohodov na Balkan.1363 proti bosanskemu banu Tvrdku in 1365 proti Bolgariji. Pomembno vlogo so Celjani odigrali v sporu med oglejskim patriarhatom in Habsburžani sredi 14.st.Ti so po osvojitvi Koroške in Kranjske 1335 začeli načrtno širiti svojo posest proti Krasu in v Primorju, kar je šlo na račun oglejske posesti.
ULRIK I., HERMAN I. IN HERMAN II Od l.1360-62 so bili Celjski v sporu med Habsburžani in Oglejskimi zadržani; oglejski patriarhi so jih skušali pridobiti za posrednike pri habsburžanih.Stališče Celjskih se je spremenilo 1362, ko je Rudolf habsburški Ulrika I.Celjskega imenoval za deželnega glavarja na Kranjskem in mu zagotovil, da mu bo poravnal vso škodo, ki bi jo utrpel na tem položaju.Ulrik je v enem mesecu zasedel trdnjavo Kluže in jo predal v oblast opatu v Možacu1363 je Rudolf določil Ulrika za svojega zastopnika v pogovorih s tržaškim potestatom, sodniki in svetom in komuno mesta Trst. Oktobra tega leta je Rudolf za 2000 goldinarjev Ulriku in Hermanu, ki sta jih zaslužila z vojaško službo v Poadižju, zastavil Vojnik, Sachenwart in trg Žalec; Rudolf jima je bil dolžan še 5000 goldinarjev (posodila sta mu 3400 preostalih 1600 pa zaslužila z vojaško službo proti Bavarcem) in zato sta dobila mesto Kamnik na Kranjskem s sodiščem, mitnico in vsemi dohodki do končnega vračila dolga.1364 na pohodu Rudolfa na Bavarsko od Jurijevega do Martinovega je Rudolf ostal dolžan 2150 goldinarjev,ki sta se pohoda udeležila s 100 težkimi konjeniki ter prav toliko strelci.Ulrikov brat Herman je avstrijskega vojvodo Albrehta s 50 najemniki spremljal v Rim-4500 goldinarjev-zastava mesti Radgona in Kamnik, ter Bistrica in dohodke gradu in urbarja Laško.
1369 je Herman spremljal vojvodi Albrehta in Leopolda v Lombardijo-1300 goldinarjev v zastavi grad Žibenek.Vrhunec Hermanove kariere pa je bila njegova udeležba na križarskem pohodu avstrijskega vojvode Albrehta III; udeležilo se je je 62 gospodov in vitezov, med njimi 5 grofov; trije Celjski: Herman I. in sin Herman IIin Viljem , sin pokojnega Ulrika I.Septembra 1377 se je vojska zbrala na Dunaju in prek Znojma, Wroclawa, Toruna in Marienburga odpotovala do Konigsberga, kjer je bila rezidenca velikega mojstra nemškega viteškega reda.Od tam do Žemaitije v Litvi, kjer so potolkli Litavce.Cilj Albrehtovega pohoda je bil postati vitez in to čast mu je podelil Herman Celjski; sledila je gostija za 82 ljudi, kjer je herman postregel z 9 jedmi in vipavskim, ljutomerskim in renskim vinom.Vso hrano in vino je moral Herman pripeljati s seboj.1392 so Celjski odšli s kraljem Sigismundom proti Turkom-Viljem Celjski. 1397 je Sigismund Hermanu Celjskemu podelil mesto Varaždin z mitnico in pristaniščem na Dravi.Viljem je ob vrnitvi s tega pohoda umrl na Dunaju.1396 se je Herman II Celjski udeležil pohoda proti Turkom, ki ga je zopet organiziral Sigismund: najprej pohod nad bolgarsko prestolnico Vidim, nato pa ob Donavi Rahoven; križarji so bili potolčeni, Sigismunda je rešil Herman II. Celjski.
KAJ STA CELJSKIM GROFOM PRINESLA NAJEMNIŠTVO IN VOJAŠKO UDEJSTVOVANJE? Peščica pobeglih se je pred Turki umaknila v Konstantinopel, od tam preko Rodosa in Dubrovnika na Ogrsko.Na križarskih pohodih ni bilo zaslužka, aker je Herman rešil življenje kralju in kasnejšemu cesarju Sigismundu so Celjski dobili obsežne posesti v Zagorju in barbara Celjska je postala cesarica.1436 je bila rodbina Celjskih poknežena.Udeležba v vojskovanju in najemništvu je udeležencem prinesla utrjevanje ugleda posameznika in rodbine.Ugled pa je bil eden najpomembnejših atributov v srednjeveški družbi.Celjski so bili povzdignjeni v grofe na lastno pobudo in uspelo jim je zaradi ugleda družine.Preudaren posameznik je ob najemništvu lahko kopičil bogatsvo in ga nto pamentno razporejal.Friderik Žovneški je l.1336 za svojo službo na ogrski meji kupil grad Podsredo z vsem, kar je sodilo zraven.Ulrik I. in Herman I. sta za svojo službo vojvodi Rudolfu za 7000 goldinarjev kupila Polhov Gradec od Ulrika Polhograjskega in Konrada Galla.Vzpostavljanje stikov in širjenje poznanstev: Herman I se je po posredovanju ogrskega kralja Ludvika poročil z Katarino Kotromanić, ki ji je Ludvik izročil 10 000 dukatov dote.Herman je k tej vsoti dodal še 5000 dukatov(gradova Krško in Gornja Vipava)
MODRA POLITIKA Ogrski kralj Ludvik je bil posrednik pri poroki Viljema , sina Ulrika I. z hčerko poljskega kralja Kazimirja, ki je bila tudi Ludvikova sestrična.Vrhunec pa je poroka Barbare Celjske , hčere Hermana II. S Sigismundom Luksmeburškim, ogrskim, češkim, nemškim kraljem in cesarjem.V 14.st. so Friderik I. in njegova sinova Ulrik I. in Herman I. utrli pot svojim potomcem.Z modro politiko, v kateri je odigrala veliko vlogo njihova vojaška spretnost in sposobnost, jim je uspelo preseči lokalne štajerske okvire in se uveljaviti v širšem srednjeevropskem prostoru.
Dostları ilə paylaş:
|
