V novi gorici magistrska naloga

35 

Tabela 2.2: Štiridelni model odrasle navezanosti (Bartholomew in Horowitz, 1991) 

 

 

MODEL SEBE (ODVISNOST) 

 

 

POZITIVEN 

(NIZKA) 

NEGATIVEN 

(VISOKA) 

MODEL 

DRUGIH 

(IZOGIBANJE) 

POZITIVEN 

(NIZKO) 

VAREN 

udobnost v intimnosti in 

avtonomiji, sproščen 

glede čustvene bližine in 

navezovanja 

PREOKUPIRAN 

pretirano odvisen, 

tesnoben in odvisen od 

odnosov, išče sprejetost 

NEGATIVEN 

(VISOKO) 

ODKLONILEN 

(IZOGIBAJOČ) 

zanikanje navezanosti, 

kontra – odvisen, 

odklanja potrebo po 

navezanosti in odvisnosti 

PLAŠLJIV 

(IZOGIBAJOČ) 

strah pred navezanostjo, 

socialno izogibajoč, 

prestrašen, želi si bližine, a 

se stikov izogiba 

Vir: Erzar in Kompan Erzar (2011, str. 205); Žvelc in Žvelc (2006, str. 55); Torkar in Erzar 

(2007, str. 99) 

 

Prikazane kategorije navezanosti v odraslosti se pri vzpostavljanju intime v odraslih odnosih 

kažejo na naslednje načine (Torkar in Erzar, 2007): 

 

VAREN: pomeni imeti občutek lastne vrednosti in biti vreden ljubezni in pričakovanje, da so 

drugi ljudje v splošnem sprejemljivi in naklonjeni. 

PREOKUPIRAN:  pomeni  nezaznavanje  občutka  lastne  vrednosti  v  kombinaciji  s  pozitivno 

oceno drugih.  

 

ODKLONILEN (IZOGIBAJOČ): pomeni zaznavanje lastne vrednosti  (si vreden ljubezni) v 

kombinaciji  z  negativnim  razpoloženjem  do  drugih.  Osebe  ohranjajo  v  odnosih  občutek 

neodvisnosti, neranljivosti in samozadostnosti.  

 

PLAŠLJIV  (IZOGIBAJOČ):  pomeni  občutek  lastne  nevrednosti  (nisi  vreden  ljubezni)  v 

kombinaciji s pričakovanjem, da so tudi drugi nenaklonjeni. 

 

---

36 

Na  podlagi  navedenih  opisov  sta  Bartolomew  in  Horowitz  (1991)  sestavila  vprašalnik 

medosebnih  odnosov  (Relationship  questionnaire),  v  katerem  uporabita  vse  štiri  stile 

navezanosti in ga bomo v prevedeni obliki (Žvelc in Žvelc, 2006) uporabili tudi v empiričnem 

delu za potrebe našega raziskovalnega dela.  

 

Erzar in Kompan Erzar (2011) ugotavljata, da se je v zadnjem času ta model zelo uveljavil in 

potrdil  domnevo  o  kategorijah  odrasle  navezanosti,  ki  sta  v  tem  primeru  definirani  z  vidika 

doživljanja sebe in drugih.  

 

Kompan  Erzarjeva  (2006)  na  podlagi  študij  Shaverja  in  Cassidya  opozarja,  da  se  oblika 

navezanosti  v  odrasli  dobi  glede  na  izkušnje  v  odnosih  lahko  tudi  spremeni.  Kako  lahko 

posameznik,  delovni  model,  ki  ga  je  razvil  v  otroštvu  in  predstavlja  podlago  za  intimne 

odnose v odraslosti, spremeni? Na tem mestu Kompan Erzarjeva (prav tam) omenja ameriško 

raziskovalko navezanosti in internih delovnih modelov Mary Main, avtorico Intervjuja odrasle 

navezanosti (angl. Adult Attachment Inteview, AAI, 1985), ki na podlagi svojih raziskav trdi, 

da  lahko  odrasli  pobegnejo  iz  svoje  lastne  zgodovine  navezanosti  izključno,  v  kolikor  se 

trudijo, da bi razumeli in predelali svojo lastno izkušnjo. 

 

2.4.5.

 

Značilnosti stilov navezanosti v odraslosti oziroma intimnem partnerskem odnosu 

2.4.5.1.

 

Stil varne navezanosti 

Za ljudi, ki klasificirajo svoj stil navezanosti kot varen, je značilno, da se zbližajo z drugimi 

ljudmi brez čustvenih težav, poiščejo si ljudi, s katerimi sklenejo prijateljstva in partnerstva, 

razumejo, da je to  lahko tudi tvegano, vendar je  treba  za  globok  intimen  odnos  sprejeti  tudi 

določen  izziv.  V  odnosih  se  počutijo  varne,  zanesejo  se  na  druge  in  tudi  drugi  se  zanesejo 

nanje.  Z  drugimi  ljudmi  so  povezani,  vendar  hkrati  ohranjajo  svojo  individualnost.  Ni  jih 

strah,  da  bi  se  jim  ljudje  preveč  približali,  jih  zapustili  ali  ne  sprejemali.  O  sebi  imajo 

pozitivno  predstavo  in  so  kot  osebnostno  uravnoteženi.  Poznajo  svoje  dobre  in  slabe  plati, 

postavljajo  si  realistične  načrte  in  cilje  in  se  uspešno  prilagajajo  različnim  življenjskim 

izkušnjam.  Predvsem  se  varno  navezani  v  odrasli  dobi  počutijo  vredne  ljubezni  in 

spoštovanja. Do drugih so senzitivni in nimajo težav z deljenjem svojih čustev in izkušenj z 

drugimi.  Njihov  delovni  model  je  fleksibilen,  se  z  novimi  informacijami  akomodira,  kar 

pomeni  za  odnos  funkcionalnost  (Bartholomew,  1990;  Bartholomew  in  Horowitz,  1991; 

---

37 

Žvelc in Žvelc, 2006; Gostečnik, 2010; Erzar in Kompan Erzar, 2011; Žvelc, 2011).  

 

Varno  navezani  posamezniki  si  želijo  intimnosti,  vzajemnosti  in  zaupajo,  da  bo  partner  ob 

njih,  ko  ga  bodo  potrebovali.  Zato  zmorejo  vzpostaviti  intimnost  v  odnosih  hitro  in  s 

precejšnjo lahkoto. Bartolomew in Horowitz (1991) navajata, da je za varno navezane osebe 

značilna intimnost, bližina, spoštovanje in zaupanje. Svoje emocije konstruktivno modulirajo 

in imajo ob novih izkušnjah sposobnost fleksibilne akomodacije svojih delovnih modelov iz 

zgodnjega otroštva. Kobak in Hazan (v Žvelc 2011, str. 119) opišeta varno navezane odrasle 

posameznike kot osebe, ki v odnosu konstruktivno uravnavajo svoje emocije in imajo boljšo 

možnost prilagajanja. 

 

2.4.5.2.

 

Anksiozno – ambivalenten (preokupiran) stil navezanosti 

Za  ljudi,  ki  svoj  stil  navezanosti  klasificirajo  kot  anksiozno-ambivalenten  (po  Hazan  in 

Shaverju, 1997) oziroma preokupiran (po Bartholomewu in Horowitzu, 1991) je značilno, da 

težijo  k  stikom  z  drugimi  ljudmi  in  se  brez  tesnih  stikov  ne  počutijo  dobro.  Želijo  se 

popolnoma  čustveno  zbližati  z  ljudmi,  vendar  ugotavljajo,  da  si  drugi  ne  želijo  tako  tesnih 

stikov  kot  oni  sami.  Sebe  vrednotijo  nizko,  druge  pa  pozitivno,  kar  kaže  na  njihovo  nizko 

samopodobo.  Povečano  izražajo  stisko  in  jezo.  Svoje  potrebe  tlačijo  in  se  prilagajajo,  da  bi 

bili  sprejeti  (Bartholomew,  1990;  Bartholomew  in  Horowitz,  1991;  Žvelc  in  Žvelc,  2006; 

Gostečnik, 2010; Erzar in Kompan Erzar, 2011; Žvelc, 2011). 

 

Osebe  s  tem  stilom  navezanosti  doživljajo  ljubezen  kot  obsesijo.  Odrasli  s  tem  stilom 

navezanosti imajo zelo velika pričakovanja, kar se tiče bližine in intime, se hitro in z lahkoto 

se  zaljubijo,  v  ljubezenskih  odnosih  pa  doživljajo  veliko  čustvenih  vzponov  in  padcev.  V 

partnerskih  odnosih  so  pogosto  zaskrbljeni,  če  jih  ima  partner  rad  in  si  želijo  popolnega 

čustvenega zlitja z drugo osebo. Zanje sta značilni požrtvovalna skrb za druge, odvisnost in 

posesivnost, zavedanje, da si intimnosti želijo bolj kot partner, strah jih je zavrnitve. Pogosto 

so  nezadovoljni  s  skrbjo  ali  podporo,  ki  jo  prejemajo  od  drugih.  Ker  nosijo  v  sebi  konflikt 

med pozitivnimi in negativnimi lastnostmi osebe, na katero so navezani, pogosto teh lastnosti 

ne  zmorejo  integrirati,  zato  zapadejo  v  začarane  kroge  jeze,  strahu  pred  izgubo,  krivdo  ali 

dokazovanjem  ljubezni  (Bartholomew,  1990;  Bartholomew  in  Horowitz,  1991;  Žvelc  in 

Žvelc, 2006; Gostečnik, 2010; Erzar in Kompan Erzar, 2011; Žvelc, 2011). 

 

---