35
Tabela 2.2: Štiridelni model odrasle navezanosti (Bartholomew in Horowitz, 1991)
MODEL SEBE (ODVISNOST)
POZITIVEN
(NIZKA)
NEGATIVEN
(VISOKA)
MODEL
DRUGIH
(IZOGIBANJE)
POZITIVEN
(NIZKO)
VAREN
udobnost v intimnosti in
avtonomiji, sproščen
glede čustvene bližine in
navezovanja
PREOKUPIRAN
pretirano odvisen,
tesnoben in odvisen od
odnosov, išče sprejetost
NEGATIVEN
(VISOKO)
ODKLONILEN
(IZOGIBAJOČ)
zanikanje navezanosti,
kontra – odvisen,
odklanja potrebo po
navezanosti in odvisnosti
PLAŠLJIV
(IZOGIBAJOČ)
strah pred navezanostjo,
socialno izogibajoč,
prestrašen, želi si bližine, a
se stikov izogiba
Vir: Erzar in Kompan Erzar (2011, str. 205); Žvelc in Žvelc (2006, str. 55); Torkar in Erzar
(2007, str. 99)
Prikazane kategorije navezanosti v odraslosti se pri vzpostavljanju intime v odraslih odnosih
kažejo na naslednje načine (Torkar in Erzar, 2007):
VAREN: pomeni imeti občutek lastne vrednosti in biti vreden ljubezni in pričakovanje, da so
drugi ljudje v splošnem sprejemljivi in naklonjeni.
PREOKUPIRAN: pomeni nezaznavanje občutka lastne vrednosti v kombinaciji s pozitivno
oceno drugih.
ODKLONILEN (IZOGIBAJOČ): pomeni zaznavanje lastne vrednosti (si vreden ljubezni) v
kombinaciji z negativnim razpoloženjem do drugih. Osebe ohranjajo v odnosih občutek
neodvisnosti, neranljivosti in samozadostnosti.
PLAŠLJIV (IZOGIBAJOČ): pomeni občutek lastne nevrednosti (nisi vreden ljubezni) v
kombinaciji s pričakovanjem, da so tudi drugi nenaklonjeni.
36
Na podlagi navedenih opisov sta Bartolomew in Horowitz (1991) sestavila vprašalnik
medosebnih odnosov (Relationship questionnaire), v katerem uporabita vse štiri stile
navezanosti in ga bomo v prevedeni obliki (Žvelc in Žvelc, 2006) uporabili tudi v empiričnem
delu za potrebe našega raziskovalnega dela.
Erzar in Kompan Erzar (2011) ugotavljata, da se je v zadnjem času ta model zelo uveljavil in
potrdil domnevo o kategorijah odrasle navezanosti, ki sta v tem primeru definirani z vidika
doživljanja sebe in drugih.
Kompan Erzarjeva (2006) na podlagi študij Shaverja in Cassidya opozarja, da se oblika
navezanosti v odrasli dobi glede na izkušnje v odnosih lahko tudi spremeni. Kako lahko
posameznik, delovni model, ki ga je razvil v otroštvu in predstavlja podlago za intimne
odnose v odraslosti, spremeni? Na tem mestu Kompan Erzarjeva (prav tam) omenja ameriško
raziskovalko navezanosti in internih delovnih modelov Mary Main, avtorico Intervjuja odrasle
navezanosti (angl. Adult Attachment Inteview, AAI, 1985), ki na podlagi svojih raziskav trdi,
da lahko odrasli pobegnejo iz svoje lastne zgodovine navezanosti izključno, v kolikor se
trudijo, da bi razumeli in predelali svojo lastno izkušnjo.
2.4.5.
Značilnosti stilov navezanosti v odraslosti oziroma intimnem partnerskem odnosu
2.4.5.1.
Stil varne navezanosti
Za ljudi, ki klasificirajo svoj stil navezanosti kot varen, je značilno, da se zbližajo z drugimi
ljudmi brez čustvenih težav, poiščejo si ljudi, s katerimi sklenejo prijateljstva in partnerstva,
razumejo, da je to lahko tudi tvegano, vendar je treba za globok intimen odnos sprejeti tudi
določen izziv. V odnosih se počutijo varne, zanesejo se na druge in tudi drugi se zanesejo
nanje. Z drugimi ljudmi so povezani, vendar hkrati ohranjajo svojo individualnost. Ni jih
strah, da bi se jim ljudje preveč približali, jih zapustili ali ne sprejemali. O sebi imajo
pozitivno predstavo in so kot osebnostno uravnoteženi. Poznajo svoje dobre in slabe plati,
postavljajo si realistične načrte in cilje in se uspešno prilagajajo različnim življenjskim
izkušnjam. Predvsem se varno navezani v odrasli dobi počutijo vredne ljubezni in
spoštovanja. Do drugih so senzitivni in nimajo težav z deljenjem svojih čustev in izkušenj z
drugimi. Njihov delovni model je fleksibilen, se z novimi informacijami akomodira, kar
pomeni za odnos funkcionalnost (Bartholomew, 1990; Bartholomew in Horowitz, 1991;
37
Žvelc in Žvelc, 2006; Gostečnik, 2010; Erzar in Kompan Erzar, 2011; Žvelc, 2011).
Varno navezani posamezniki si želijo intimnosti, vzajemnosti in zaupajo, da bo partner ob
njih, ko ga bodo potrebovali. Zato zmorejo vzpostaviti intimnost v odnosih hitro in s
precejšnjo lahkoto. Bartolomew in Horowitz (1991) navajata, da je za varno navezane osebe
značilna intimnost, bližina, spoštovanje in zaupanje. Svoje emocije konstruktivno modulirajo
in imajo ob novih izkušnjah sposobnost fleksibilne akomodacije svojih delovnih modelov iz
zgodnjega otroštva. Kobak in Hazan (v Žvelc 2011, str. 119) opišeta varno navezane odrasle
posameznike kot osebe, ki v odnosu konstruktivno uravnavajo svoje emocije in imajo boljšo
možnost prilagajanja.
2.4.5.2.
Anksiozno – ambivalenten (preokupiran) stil navezanosti
Za ljudi, ki svoj stil navezanosti klasificirajo kot anksiozno-ambivalenten (po Hazan in
Shaverju, 1997) oziroma preokupiran (po Bartholomewu in Horowitzu, 1991) je značilno, da
težijo k stikom z drugimi ljudmi in se brez tesnih stikov ne počutijo dobro. Želijo se
popolnoma čustveno zbližati z ljudmi, vendar ugotavljajo, da si drugi ne želijo tako tesnih
stikov kot oni sami. Sebe vrednotijo nizko, druge pa pozitivno, kar kaže na njihovo nizko
samopodobo. Povečano izražajo stisko in jezo. Svoje potrebe tlačijo in se prilagajajo, da bi
bili sprejeti (Bartholomew, 1990; Bartholomew in Horowitz, 1991; Žvelc in Žvelc, 2006;
Gostečnik, 2010; Erzar in Kompan Erzar, 2011; Žvelc, 2011).
Osebe s tem stilom navezanosti doživljajo ljubezen kot obsesijo. Odrasli s tem stilom
navezanosti imajo zelo velika pričakovanja, kar se tiče bližine in intime, se hitro in z lahkoto
se zaljubijo, v ljubezenskih odnosih pa doživljajo veliko čustvenih vzponov in padcev. V
partnerskih odnosih so pogosto zaskrbljeni, če jih ima partner rad in si želijo popolnega
čustvenega zlitja z drugo osebo. Zanje sta značilni požrtvovalna skrb za druge, odvisnost in
posesivnost, zavedanje, da si intimnosti želijo bolj kot partner, strah jih je zavrnitve. Pogosto
so nezadovoljni s skrbjo ali podporo, ki jo prejemajo od drugih. Ker nosijo v sebi konflikt
med pozitivnimi in negativnimi lastnostmi osebe, na katero so navezani, pogosto teh lastnosti
ne zmorejo integrirati, zato zapadejo v začarane kroge jeze, strahu pred izgubo, krivdo ali
dokazovanjem ljubezni (Bartholomew, 1990; Bartholomew in Horowitz, 1991; Žvelc in
Žvelc, 2006; Gostečnik, 2010; Erzar in Kompan Erzar, 2011; Žvelc, 2011).