H e r m e n e V t I k a in humanistika II

37

H

ANS

-U

LRICH

 L

ESSING

: H

ERMENEVTIKA

 

V

 D

ILTHEYEVI

 

UTEMELJITVI

 …

reko~ znamenje seznanjenosti s tak{nim ob~im. @ivimo v tej atmosferi, vedno

nas obdaja. Potopljeni smo vanjo. V tem zgodovinskem in razumljenem svetu

smo povsod doma, razumemo smisel in pomen vsega, sami smo prepleteni s

temi skupnimi zna~ilnostmi« (VII, str. 146 isl.).

  Objektivni duh, v katerega se odlaga preteklost ali tudi osvaja prenovljena

sedanjost oz. se vanj zgo{~ajo u~inkujo~e tradicije, postane s tem tudi pogoj

mo`nosti razumevanja zgodovine: »Individuum je dele`en in dojema kot no-

silec in reprezentant v sebi prepletenih ob~ostih zgodovino, v kateri so le-te

nastale. Razume zgodovino, ker je sam zgodovinsko bitje« (VII, str. 151).

12

Ta sfera ob~osti zdaj torej ni – kot je postulirano v Uvodu – primarno splo{no-

~love{ka. Nasprotno, prekriva elementarne temeljne oblike obna{anja, ki so

lastne vsem ljudem, denimo rodovnozgodovinsko zasidrana predprogrami-

ranja, ki jih raziskuje ~love{ka etologija, torej je zgodovinsko konkretna in ni

na suvereno razpolago subjektu, temve~ ga izpolnjuje. Kot pi{e Dilthey, so to

»stalne objektivacije duha v dru`benih tvorbah, s katerimi se poka`e ob~ost

~love{kega bistva in nam je stalno nazorna in gotova« (VII, str. 86).

To pomeni tudi, da Dilthey zdaj poka`e, da do`ivljaj, »pracelica zgodovinskega

sveta«, ne more biti mi{ljen denimo monadi~no, temve~ ponazarja kondenzat

dru`beno-zgodovinske prepletenosti subjekta. Do`ivljaj, na katerega se pri

svojem prizadevanju za razumevanje navezuje razumevajo~i, je stanje, »v ka-

terem se nahaja subjekt v kontekstu delovanja `ivljenja v svojem miljeju. Ta

milje deluje na subjekt in prejme od njega u~inke. Sestavljen je iz fizi~nega in

duhovnega okolja. V vsakem delu zgodovinskega sveta obstaja isti kontekst

psihi~nega dogajanja v kontekstu delovanja z okolico«. In to razmerje za-

znamuje strukturo duhoslovnoznanstvenega razumevanja, kar sku{a Dilthey

ponazoriti na primeru zgodovinskega razumevanja: »Dojemanje konteksta de-

lovanja, ki oblikuje zgodovino, nastaja sprva iz posameznih to~k, na katerih se

sorodni ostanki preteklosti z odnosom do `ivljenjskega izkustva medsebojno

pove`ejo v razumevanje; kar nas v bli`ini obdaja, postane na{e sredstvo ra-

zumevanja oddaljenega in preteklega. Pogoj za to interpretacijo zgodovinskih

preostankov je, da ima to, kar sami vna{amo vanje, zna~aj trajnosti v ~asu in

splo{no-~love{ko vrednost. Tako prena{amo na{e znanje o obi~ajih, navadah,

politi~nih povezavah, religioznih procesih, in zadnja predpostavka prenosa

12

 Prim. tudi VII, str. 148, 278 in 291.

Hans-Ulrich Lessing.pmd

19.1.2006, 7:00

37

---

38

P

HAINOMENA

14/53–54                                              D

UHOVNA

 

ZGODOVINA

tvori zmeraj kontekste, ki jih je zgodovinar do`ivel sam.« (VII, str. 161) Vendar

to do`iveto ni, kot je pokazal Dilthey s svojim teoremom objektivnega duha,

pod popolnim nadzorom subjektivitete, marve~ je dru`beno-zgodovinsko po-

sredovano in ozna~uje rezultat sopripadnosti, notranjega stanja 

[Darinnen-

stehens

] v razli~nih odnosih, v katere je subjekt vpleten.

S to odlo~ilno modifikacijo principa ob~osti kot pogoja razumevanja s prin-

cipom participacije pri skupnemu smiselnemu horizontu ali mediju, v katerega

so zajeti individui, ki jo je Dilthey opravil z vpeljavo koncepcije objektivnega

duha, prese`e fiksiranost na golo subjektiviteto do`ivljanja, ne da bi opustil

zamisel, da mora razumevanje zmeraj izhajati iz lastne `ivosti: »Raz{iritev

na{ega vedenja nad v do`ivljanju dano poteka skozi razlago objektivacij `iv-

ljenja, in ta razlaga je mo`na zgolj iz subjektivne globine do`ivljanja.« (VII,

str. 152)

13

Z uvajanjem tega novega teoretskega elementa se modificira tudi Diltheyev

transpozicijski model. Tako se v Zgradbi nahaja sicer {e povsem znana misel,

po kateri se ozna~uje »zavedenje 

[Innewerden] psihi~nega stanja v svoji celoti

in najdevanju istega v podo`ivljanju« (VII, str. 136) kot podlaga duhoslovnih

znanosti. A to formulacijo moramo zdaj razumeti v lu~i nove koncepcije, kot

to poka`e na mestu tako imenovanih Osnutkov za kritiko zgodovinskega uma:

»Razumevanje je ponovno najdevanje jaza v ti-ju; ta istost duha v jazu, ti-ju, v

vsakem subjektu skupnosti, v vsakem sistemu kulture, navsezadnje v totaliteti

duha in univerzalne zgodovine omogo~a sovpadanje razli~nih rezultatov v

duhoslovnih znanostih« (VII, str. 191).

»Svet objektivnega duha« je pri tem po Diltheyu »medij, v katerem se dogaja

razumevanje drugih oseb in njihovih `ivljenjskih izra`anj«, in sicer zato, ker

vse, »v ~imer se je duh objektiviral, 

[…] vsebuje v sebi ob~e jaza in ti-ja« (VII,

str, 208).

S poudarkom tega sveta objektivnega duha, ki omogo~a razumevanje, Dilthey

prese`e probleme svojega zgodnjega, preozko zasnovanega modela, ki sicer

13

 Prim. tudi VII, str. 196: »V sovpadanju do`ivljanja, razumevanja drugih oseb, zgodovinskega

dojemanja ob~osti kot subjektov zgodovinskega delovanja, kon~no objektivnega duha, nastaja

vedenje o duhovnem svetu. Do`ivljanje je zadnja predpostavka o tem vsem 

[…].« Prim tudi VII,

str. 205.

Hans-Ulrich Lessing.pmd

19.1.2006, 7:00

38

---