H e r m e n e V t I k a in humanistika II
Yüklə 3,96 Mb. Pdf görüntüsü
|
34 P HAINOMENA 14/53–54 D UHOVNA
ZGODOVINA nega raziskovanja se lahko potem etablirajo in izoblikujejo specifi~ne duho- slovnoznanstvene metode, npr. umetni{ko razumevanje oz. razlaga ali inter- pretacija. »Razumevanje« ozna~uje torej specifi~no predteoreti~no razmerje med indi- viduom in obdajajo~o dru`beno-zgodovinsko dejanskostjo, na kateri temelji samostojnost duhoslovnih znanosti in njihovih metod. Razumevanje je toliko temeljni modus dru`beno-zgodovinsko situiranega ~loveka in – kolikor ka`e pogoj mo`nosti duhoslovnoznanstvene konstitucije objekta – dobi status tako imenovane kvazi-transcendentalne kategorije. Z izhodi{~em pri subjektu, katerega vedenje za samega sebe je neposredno gotovo, neizpodbitno in sprva izklju~no znano, 7 in pri teoremu istovrstnosti sta ozna~ena oba bistvena momenta, ki konstituirata pojem razumevanja, odlo- ~ilnega za projekt Uvoda. Temeljni pogoj razumevanja kot neposrednega spo- znavanja s temeljnimi dru`beno-zgodovinskimi razmerji je notranje izkustvo in do`ivljanje subjekta. Brez do`ivljanja ni po Diltheyu nikakr{nega razume- vanja; do`ivljanje je s tem prvi nujni pogoj razumevanja. Notranje izkustvo ali do`ivljanje in razumevanje sta po Diltheyu osnovna po- stopka, v katerih nam je predteoreti~no dan duhovni svet; utemeljujeta mo`nost izkustvene znanosti tega sveta. Tako potekajo~e razumevajo~e razpiranje dru`- be in zgodovine ter »biti-v-njiju« [Darinnen-Sein] duhoslovnoznanstvenega raziskovalca v nekem »zmeraj `e« razumljenem svetu pogojuje po eni strani strukturo spoznavnoteoretskega utemeljevanja in po drugi metodolo{ko zgrad- bo duhoslovnih znanosti. Slabe strani tak{ne koncepcije razumevanja so navedene. Presenetljivo je, da se je »srednji« Dilthey – shema sklepanja po analogiji tvori {e v Idejah teo- reti~ni okvir njegove koncepcije razumevanja – odpovedal temu, da bi svoj temeljni uvid v neodpravljivo vpletenost subjekta v dru`beno povezanost so- vplivanja in razdelano udele`bo subjekta pri skupnostih uigrane dru`beno in zgodovinsko posredovane `ivljenjske prakse plodno izkoristil za svoj model razumevanja. Medtem ko je subjekt do`ivljanja mi{ljen kvazi-avtonomno, je potrebno razumevanje reducirati na problemati~ni model sklepanja po ana- 7 Prim. tudi XVIII, str. 103; I, str. 20, 204; VI, 318: »Podlaga vseh sestavnih delov, ki nastopajo v duhoslovnih znanostih, so in ostajajo do`ivetja. Kajti vsako razumetje izraza tujih do`ivetij se vr{i le na osnovi lastnih […].« Hans-Ulrich Lessing.pmd 19.1.2006, 7:00 34
35 H ANS -U LRICH
L ESSING
: H ERMENEVTIKA
V
ILTHEYEVI
UTEMELJITVI … logiji, in predpostavljena skupnost postane kvazi-antropolo{ka kategorija. Dil- they pade s svojim konceptom razumevanja – to je potrebno kritizirati – nazaj za substanco lastnih uvidov in postane `rtev latentnega preostanka kartezi- janizma.
Ta, pogosto kritizirana kot psihologisti~na, monadi~na in subjektivisti~na, osnovna relacija do`ivljanje–razumevanje, je v poznem delu – z raz{iritvijo koncepcije s kategorijo izraza po eni strani in teoremom objektivnega duha po drugi strani – modificirana in korigirana. Z Zgradbo, zadnjo veliko dodelavo za filozofijo duhoslovnih znanosti, se Dil- they neposredno nave`e na problematiko Uvoda. Tudi v tej razpravi si postavi za nalogo dolo~itev pojma (»bistva«) duhoslovnih znanosti, da bi s tem to znanstveno skupino – sedaj zlasti v metodolo{kem oziru – zanesljivo in eno- zna~no razmejil od naravoslovja. Dilthey zdaj definira duhoslovne znanosti kot znanosti, ki so dolo~ene z od- nosom do dejstva »~love{kosti ali ~love{ko-dru`bene-zgodovinske resni~nosti« (VII, str. 81) in konstituirane skozi proces razumevanja. Njihov spoznavni objekt je v ~utno dani zunanjosti izra`ena »notranjost«, ki pa ne sme biti ra- zumljena kot »psihi~na«, marve~ kot »duhovna«, denimo duh epohe ali pes- ni{kega dela. To duhovno je objektiviran izraz ~love{kega do`ivljanja, ki ga je mogo~e zajeti v razumevanju. Z »izrazom« Dilthey ne razume telesne ekspresije, denimo ob~utenja, marve~ objektivno oz. objektivirano usedlino duhovnega `ivljenja, denimo v doku- mentih, kot so to literarni, zgodovinski ali filozofski teksti, pa tudi v monu- mentih. Ta koncept je bil pripravljen `e v Idejah, 8 a dobi zdaj, zlasti v Zgradbi, temeljni pomen za njegovo pozno filozofijo duhoslovnih znanosti: ni relativiran le doslej 8 Prim. V, str. 199 isl.: »Zelo pomembno dopolnilo vseh teh metod, kolikor se ukvarjajo s postopki, je uporaba predmetnih proizvodov psihi~nega `ivljenja. V jeziku, mitu, literaturi in umetnosti, nasploh v vseh zgodovinskih dose`kih imamo pred sabo tako reko~ psihi~no `ivljenje v predmetnem stanju: proizvode delujo~ih sil, ki so psiholo{ke narave: stabilne oblike, ki so zgrajene iz psihi~nih sestavnih delov in po njihovih zakonih.« Hans-Ulrich Lessing.pmd 19.1.2006, 7:00 35
36 P HAINOMENA 14/53–54 D UHOVNA
ZGODOVINA obvezen model sklapanja po analogiji, marve~ je s poudarkom izrazne kom- ponente omogo~en tudi pogled na poprej zanemarjen aspekt »hermenevti~- nega« razumevanja pomena [Bedeutungs-Verstehens]. V skladu z novim uvi- dom slonijo duhoslovne znanosti zato od zdaj naprej zlasti na »povezavi `iv- ljenja, izraza in razumevanja« (VII, str. 86). 9 Z Zgradbo se Dilthey loteva modifikacije svoje teorije razumevanja, ki sicer ne spreminja povsem osnov njegovega nauka, vendar pa vna{a usodno novo di- menzijo v njegovo hermenevti~no utemeljitev. Dilthey dojema sicer sprva razumevanje {e naprej po znanem modelu prenosa. Kot pi{e, prodira [razumevanje] v tuja izra`anja `ivljenja skozi transpozicijo iz obilja lastnih do`ivljajev« (VII, str. 118). 10 Ali pa na drugem mestu zapi{e, da »so druge osebe razumljene s pomo~jo lastnih do`ivljajev« (VII, str. 145). Vendar ob~e, ki omogo~a oz. posreduje to transpozicijo, ni ve~ razumljeno – in to je odlo~ilna nova misel – (le) kot nezgodovinska, kvazi-antropolo{ka kon- stanta, marve~ se zgodovinsko konkretizira, tj. situira in s tem tako reko~ do- jema tudi kot zgodovinsko-dru`beno specifi~en smiselni horizont, ki se posre- duje vsem, ki participirajo pri posebnem dru`beno-zgodovinskem `ivljenju, in jim odtisne svojo sled. Ta smiselni horizont ozna~uje Dilthey v Zgradbi kot »objektivni duh«. 11 Poleg »subjektivitete do`ivljaja« nastopa potemtakem »objektivacija `ivlje- nja«, se pravi njegovo »povnanjenje v raznovrstnih strukturalnih povezavah« (VII, str. 146), in obe dimenziji tvorita pogoje razumevanja le skupaj. Objektivacije ali »manifestacije« `ivljenja nas nenehno obdajajo, prepleteni smo s to »veliko zunanjo dejanskostjo duha«. (VII, str. 146) In to ima ne- posredne posledice za teorijo razumevanja: »Vsako posamezno izra`anje `iv-
seda, vsak stavek, vsaka gesta ali vljudnostna formula, vsaka umetnina in vsako zgodovinsko dejanje so razumljivi zgolj zato, ker se skupno tistega, kar se v njih izra`a, povezuje z razumevanjem; posameznik do`ivlja, misli in deluje vedno v neki sferi ob~ega, in le tu razume. Vse razumljeno nosi na sebi tako 9 Prim. tudi VII, str. 87, 131 in 231. 10 Prim. tudi VII, str. 119. 11 Za pojem »objektivni duh« prim. VII, str. 148-152 in 208-210. Hans-Ulrich Lessing.pmd 19.1.2006, 7:00 36
Yüklə 3,96 Mb. Dostları ilə paylaş:
|