Predmet in problem
Yüklə 8,66 Kb. Pdf görüntüsü
|
46 • mehanizem za strukturiranje gibanja, ki skrbi za formiranje in realizacijo motoričnega programa. Na tretji ravni so predvideli obstoj dveh dimenzij. Prva je odgovorna za energijske procese pri regulaciji gibanja, druga pa za informacijske procese. Avtorji so dimenzije modela poskušali ločiti glede na delovanje korteksa. Tako so predvideli, da naj bi kortikalni centri uravnavali in nadzorovali zapletene strukture gibanja, ki zahtevajo učinkovito delovanje mehanizmov za procesiranje informacij. Subkortikalni centri pa naj bi uravnavali ekscitatorne procese oziroma intenzivnost in trajanje mišične sile ter tonusa aktiviranega mišičja. S tem so dobili štirinajst mehanizmov, ki so jih razdelili v tri skupine: 1. sklop funkcionalnih struktur z dominantnim značajem: • mehanizem za kortikalni nadzor in uravnavanje gibanja, odvisen od učinkovitosti delovanja mehanizma za simultano procesiranje, • mehanizem za kortikalni nadzor in uravnavanje gibanja, odvisen od učinkovitosti delovanja mehanizma za serijalno procesiranje, • mehanizem za uravnavanje gibanja, odvisen od učinkovitosti delovanja retikularne formacije; 2. sklop funkcionalnih struktur: • mehanizem za sinergijsko uravnavanje intenzivnosti ekscitacije, • mehanizem za nadzor trajanja in obsega miometričnih in pliometričnih kontrakcij, • mehanizem za nadzor trajanja in obsega izometričnih kontrakcij; 47 Ti trije mehanizmi določajo energijski izhod iz sistema. • mehanizem za uravnavanje alternativnega vključevanja in izključevanja agonistov in antagonistov, • mehanizem za uravnavanje ritma, • mehanizem za sinergijsko uravnavanje, ki izvaja korekcijo šumov iz statičnih in gravitacijskih receptorjev, • mehanizem za kontinuirano regulacijo števila aktivnih motonevronov. 3. sklop funkcionalnih struktur: • mehanizem za uravnavanje števila aktivnih motoričnih enot, • mehanizem za nadzor hitrosti prenosa impulzov skozi motorične nevronske sklope, • mehanizem za nadzor skupnega števila aktivnih nevronov, • mehanizem za splošni nadzor tonusa mišičja. Drugo raven predstavljajo štirje mehanizmi: • mehanizem za kortikalno uravnavanje gibanja, verjetno odvisen od funkcije centralnega procesorja, • mehanizem za subkortikalno uravnavanje gibanja, verjetno odvisen od funkcije retikularne formacije, • mehanizem za uravnavanje energijskega izhoda, verjetno odvisen od integralnih sklopov, ki usklajujejo število in čas delovanja motoričnih enot, • mehanizem za uravnavanje hitrosti pretoka živčnih impulzov. Te mehanizme uravnavata generalni mehanizem za informacijsko in generalni mehanizem za energijsko uravnavanje gibanja, obema pa je nadrejen mehanizem centralne regulacije. 48 Osnovo za raziskave gibalnih sposobnosti v Sloveniji največkrat predstavlja hierarhijski model Kurelića in sodelavcev, zato smo ga uporabili tudi v naši raziskavi. Omejili smo se na pet dimenzij gibalnega prostora (moč, hitrost, ravnotežje, koordinacija, gibljivost) in eno funkcionalno sposobnost (vzdržljivost). 2.2.1 MOČ Moč je motorična sposobnost za učinkovito izkoriščanje sile mišic pri premagovanju zunanjih sil. Sila mišice nastane na osnovi delovanja mišice kot biološkega motorja. V mišici se namreč kemična energija pretvarja v mehansko in toplotno energijo, pri tem pa se izzove mišična kontrakcija v obliki napenjanja ali krčenja. Zunanji izraz tega je mišična sila. Moč človeka pa predstavlja produkt sile in hitrosti. Le kadar človek uporablja lastno silo mišic, se lahko aktivno giba v prostoru. Moč velja za najbolj raziskovano in najbolj raziskano motorično dimenzijo (Pistotnik, 2003). Larson (1941) je bil prvi, ki je moč razdelil na statično (dolžina mišice je nespremenjena) in dinamično (mišice se krajšajo). Ušaj (2003) pa ločuje moč glede na tri vidike: 49 Slikovni prikaz 3: Razdelitev vrst moči s treh vidikov (Ušaj, 2003) Splošna moč je značilna za celo telo in je pogosto podedovana značilnost. Ta moč ni pridobljena z vadbo, če pa je, potem ni specifično vezana na določeno mišično skupino, ampak na celotno telo. Specifična moč se pridobi s specifično vadbo, zato jo zaznamo v glavnem pri določenih vrstah mišičnega krčenja in pri specifičnih motoričnih nalogah. Statična moč predstavlja silo izometričnega krčenja, dinamična moč pa silo dinamičnega krčenja (Ušaj, 2003). Dinamično krčenje lahko naprej delimo na koncentrično (dolžina mišice se krajša) in ekscentrično (dolžina mišice se daljša) (Lasan, 1996). VIDIK DELEŽA AKTIVNE MIŠIČNE MASE VIDIK TIPA MIŠIČNEGA KRČENJA splošna lokalna statična dinamična največja (maksimalna) hitra (eksplozivna) vzdržljivost v moči VIDIK SILOVITOSTI MOČ 50 Največja ali maksimalna moč je moč pri premagovanju največjih bremen in obremenitev ali pri delovanju z največjo silo. Hitra ali eksplozivna moč predstavlja premagovanje bremen in obremenitev s kar največjim pospeškom. Vzdržljivost v moči pa je dalj časa trajajoče premagovanje bremen in obremenitev (Ušaj, 2003). Pistotnik (2003) navaja tri osnovne pojavne oblike moči: eksplozivno, repetitivno in statično. Glede na manifestacijo sile v odvisnosti od mase človekovega telesa pa loči absolutno in relativno moč. Eksplozivno moč definira kot sposobnost aktiviranja maksimalnega števila motoričnih enot v čim krajšem času. Zanjo je značilna hitra mobilizacija velike količine mišične sile. Pojavlja se predvsem pri specifičnih celostnih gibanjih, ki so ena sama zaključena celota. Sem spadajo aciklična gibanja, npr. skoki, meti, udarci ter le en tip cikličnih gibanj, to je start pri šprintu ali športnih igrah na razdaljah 10 do 30 m. Za eksplozivno moč so odgovorne hitre motorične enote in je v visoki korelaciji z mišično maso in transverzalnimi merami telesa. Eksplozivna moč je v veliki meri (h 2 = 0,80) prirojena, kar pomeni, da se lahko natrenira le v manjši meri. Repetitivno moč definira kot sposobnost opravljanja dolgotrajnega mišičnega dela na osnovi izometričnih kontrakcij in relaksacij, kar se odraža v ponavljajočem se premagovanju zunanjih sil. Pri tem se v daljšem času premaguje submaksimalna zunanja sila, ki je manjša od maksimalne, a blizu nje, to pa omogoča ugodno razmerje med hitrostjo in trajanjem gibanja. Kaže se pri izvajanju cikličnih gibanj, npr. pri hoji, teku, plavanju, veslanju. Za repetitivno moč so odgovorne počasne motorične enote, ki so vzdržljive in lahko delujejo dlje časa. Poleg tega pa na repetitivno moč vplivajo še Yüklə 8,66 Kb. Dostları ilə paylaş:
|