Predmet in problem

 
39
FPI 7 - dominantnost (reaktivna agresivnost): Osebe z visoko vrednostjo FPI 7 
izkazujejo reaktivno agresivna dejanja (telesna, verbalna, fantazijska), uveljavljanje lastnih 
interesov, egocentričen pogled na svet, sumničavost. Nagnjene so k avtoritarno- 
konformističnemu mišljenju. Reaktivna agresivnost ni odvisna od starosti in velikosti kraja 
bivanja, pač pa moški in osebe z osnovnošolsko izobrazbo dosegajo višje vrednosti. 
Pozitivno korelira z razdražljivostjo.  
 
FPI 8 - zavrtost: Opisuje plahost, zadržanost pri komuniciranju z drugimi, včasih motenost 
ali celo nesposobnost navezovanja stikov. Zavrte osebe imajo strah pred javnim 
nastopanjem in s tem povezane telesne težave (nemir, trepetanje, mehka kolena, 
prebledevanje, zardevanje, jecljanje). So slabo dejavne, negotove pri odločanju, bojazljive, 
močno razdražljive, če jih kdo opazuje. Zavrtost ni odvisna od starosti, izobrazbe in 
velikosti kraja bivanja, odvisna pa je od spola, saj ženske dosegajo višje srednje vrednosti. 
Visoke vrednosti FPI 8 so povezane z visokimi vrednostmi depresivnosti in nevrotičnosti 
ter nizkimi vrednostmi družabnosti in obvladanosti.      
 
FPI 9 - iskrenost: Visoka vrednot FPI 9 pomeni priznavanje manjših slabosti in napak, ki 
jih ima vsakdo, samokritičnost, včasih brezskrbnost. Na odkritost ne vplivajo izobrazba in 
velikost kraja bivanja. Vplivata pa nanjo starost in spol: mlajše osebe, predvsem mlajši 
moški, imajo nižje srednje vrednosti FPI 9. Visoke vrednost pozitivno korelirajo s spontano 
agresivnostjo, depresivnostjo in razdražljivostjo.    
 
FPI-E - ekstravertiranost: Lestvico sestavljajo postavke iz petih lestvic FPI, predvsem iz 
FPI-5 in FPI-2. Visoka vrednost označuje družabnost (potrebo in iskanje stikov z ljudmi, 
sposobnost njihovega vzpostavljanja, hitro sklepanje prijateljstev), živahnost 

---

 
40
(neprisiljenost, impulzivnost, zgovornost, oseba ima rada spremembe in zabavo), aktivnost 
in vzburljivost (podjetnost, oseba vodi, usmerja, doseže svoje, je razdražljiva, včasih 
neobvladana). Ekstravertiranost je neodvisna od spola, izobrazbe in velikosti kraja bivanja. 
Nanjo pa ima vpliv starost, saj mlajši dosegajo višje srednje vrednosti. Vrednosti FPI-E in 
FPI-N so med seboj statistično in empirično neodvisne. FPI-E in FPI-M pa sta zaradi 
dvojnosti vrednotenja postavk računsko odvisni.    
 
FPI-N - emocionalna labilnost: Lestvico sestavljajo postavke iz štirih lestvic FPI, 
predvsem iz FPI- 3 in FPI-4. Emocionalno labilni so tisti, ki so nerazpoloženi (labilno, 
pretežno depresivno razpoloženi, potrti, slabe volje), vzdražljivi (hitro prizadeti, vzkipljivi, 
občutljivi, čemerni, se hitro razjezijo), tuhtajo (izgubijo se v mislih, so raztreseni, sanjarijo, 
skrbijo) in imajo motnje v kontaktiranju (pogosto občutijo, da jih drugi ne razumejo in jih 
nepravično obravnavajo). Lastnost ni odvisna od starosti, izobrazbe, velikosti kraja bivanja 
in tudi od spola. Vrednosti FPI-N in FPI-E so med seboj statistično in empirično neodvisne. 
Računsko so neodvisne tudi od vrednosti FPI-N in FPI-M, vendar pa so empirično izrazito 
odvisne: visoke vrednosti FPI-N se povezujejo z nizkimi vrednostmi FPI-M. 
 
FPI- M - maskulinost: Lestvico sestavljajo postavke iz sedmih lestvic FPI, predvsem iz 
FPI-1 in FPI-8. Visoke vrednosti lestvice predstavljajo aktivno (včasih tudi telesno) 
uveljavljanje (samozavest, podjetnost, zanesljivost), uravnovešenost razpoloženja in malo 
telesnih težav. Maskuliniteta ni odvisna od starosti, izobrazbe in velikosti kraja bivanja, pač 
pa od spola (moški dosega višje srednje vrednosti). FPI-M je računsko neodvisna od FPI-
N in računsko odvisna od FPI-E. Obstaja pa empirična povezanost FPI-M in FPI-N, in sicer 
gre za negativno korelacijo.  

---

 
41
2.2 MOTORIČNE SPOSOBNOSTI 
 
Motorične sposobnosti predstavljajo enega od podsistemov sistema človek. Sem sodijo 
vse tiste psihosomatične dimenzije, ki odrejajo posameznikovo motorično učinkovitost in 
od katerih je odvisno izvajanje raznih motoričnih nalog (Šturm in Strojnik, 1994).  
 
Človekovo gibanje pri dnevnih opravkih, profesionalnem delu in športu je odvisno od 
njegovih sposobnosti (naravne danosti), značilnosti (videza in reakcij) ter znanja 
(pridobljenih spretnosti) (Pistotnik, 2003). Tako kot ostale sposobnosti so tudi motorične 
prirojene in pridobljene. To pomeni, da je že pri rojstvu določena tista stopnja, do katere se 
bodo sposobnosti lahko razvile. Znano je, da imajo različne motorične sposobnosti tudi 
različne stopnje prirojenosti: tako je hitrost prirojena v 80 do 90 odstotkih, moč pa le okrog 
50-odstotno (Jošt in Agrež, 1994). 
 
Prvo baterijo testov za merjenje motoričnih sposobnosti z nazivom Univerzalni testi moči, 
hitrosti in vzdržljivosti človeškega telesa je sestavil D. A. Sargent (1902; povzeto po: 
Kurelić s sod., 1975). Za njim je C. H. McCloy v svojih dveh delih Merjenje generalne 
motorične sposobnosti in generalne motorične kapacitete (1934) in Metode faktorske 
analize za merjenje fizičnih sposobnosti (1935) s pomočjo faktorske analize definiral 
latentne dimenzije in jih interpretiral kot moč, hitrost in koordinacijo velikih mišičnih skupin 
(povzeto po: Kurelić s sod., 1975). Tudi kasneje se je za odkrivanje latentne strukture 
motoričnih sposobnosti največ uporabljala faktorska analiza, med njenimi bolj znanimi 
raziskovalci pa so bili Wendler, Larson, Guilford, Fleishman, Vandenberg, v nekdanji 
Jugoslaviji pa Momirović, Gredelj, Kurelić, Šturm, Metikoš in drugi. Wendler (1938; povzeto 
po: Šturm, 1975) je analiziral štirideset motoričnih testov, ki so jih v tistem času v ZDA 

---