Predmet in problem

 
35
dvojajčnih dvojčkih, ki so odraščali pod različnimi vplivi okolja. Ugotovljeni so bili naslednji 
koeficienti dednosti, ki so zelo visoki: 
 
Preglednica 3: Razpon koeficientov dednosti pri temeljnih dimenzijah osebnosti (Musek, 
1999) 
DIMENZIJA 
RAZPON KOEFICIENTOV DEDNOSTI 
Introverzija - ekstraverzija 
0,50- 0,70 
čustvena stabilnost - nevroticizem 
0,40- 0,60 
psihoticizem - nepsihoticizem 
0,40- 0,60 
  
Eysenck je za merjenje osebnostnih dimenzij izdelal več vprašalnikov (Musek, 1988): 
•
 
MMQ - Maudsley Medical Questionnaire meri dimenzijo nevroticizma. Med drugim 
vsebuje tudi lestvico L (lažnivost), ki ugotavlja iskrenost odgovorov, 
•
 
MPI - Maudsley Personaly Inventory meri dimenziji I- E in N ter lestvico L, 
•
 
EPI - Eysenck's Personality Inventory meri dimenziji I- E in N ter lestvico L, 
•
 
EPQ - Eysenck's Personality Questionnaire meri vse tri temeljne dimenzije. Vsebuje 90 
postavk, 21 se jih nanaša na ekstraverzijo, 23 na navroticizem, 25 na psihoticizem, 
kontrolna lestvica pa ima 21 vprašanj.   
 
V raziskavah se je pokazalo, da so vse tri glavne osebnostne dimenzije, vključno z L, 
odvisne od starosti, spola in tudi od kulturnih oziroma nacionalnih značilnosti. S starostjo 
upadajo ekstravertnost, nevroticizem in psihoticizem; to pomeni, da so starejši ljudje bolj 
introvertni, čustveno stabilni in nepsihotični. Pri nevroticizmu ta trend ni povsem čist, saj se 
pri moških okrog petdesetega leta emocionalna labilnost nekoliko poveča. S starostjo je 

---

 
36
povezana tudi težnja, da bi sami sebe pikazovali v lepši luči, kar vpliva na L. To utegne 
vplivati tudi na prej omenjene tri lestvice.  
 
V behaviorističnih ali natančneje  vedenjskih teorijah osebnosti se osebnost pojavlja kot 
vedenjski sistem. Behaviorizem je psihološka smer, ki je rigorozno kritizirala zavest in 
notranje procese ter zavrgla fenomenološko - introspektivno usmerjeno subjektivno 
metodologijo, hkrati pa kot predmet psihološke obravnave uvedla vedenje, ki se ga 
raziskuje strogo objektivno (Musek, 1988). Behaviorizem zagovarja stališče, da je mogoče 
človekovo obnašanje pojasniti na osnovi zakonitosti učenja, torej na osnovi zvez dražljaj - 
odgovor oziroma da so osebnostne aktivnosti v povezavi med dražljaji in okoliščinami na 
eni ter obnašanjem in odzivanjem na drugi strani.  
 
Interakcijske teorije osebnosti zagovarjajo stališče, da izvore obnašanja lahko iščemo na 
eni strani v okolju, ki nas obdaja in vpliva na posameznika, na drugi strani pa v 
mehanizmih znotraj človeka. O tem pravi Musek (1988, str. 320): »Tudi sama struktura 
našega izkustva sugerira identificiranje vzrokov delovanja v zunanjih in notranjih virih. 
Nekatere vplive in spodbude opažamo v zunanjem lokusu izkustva, tj. v predmetnem 
svetu, medtem ko so drugi, kakor da prihajajo »od znotraj«, iz notranjega lokusa izkustva - 
čustva, hotenja, želje, predstave, misli in zamisli.«  
 
Pri nas se najpogosteje uporablja Freiburški osebnostni vprašalnik FPI. Naslov njegovega 
originala je Das Freiburger Persönlichkeitsinventar, njegovi avtorji so Jochen Fahrenberg, 
Herbert Selg in Rainer Hampel. Oblikovali so ga na podlagi angloameriških vprašalnikov. 
Obsega osebnostne dimenzije, ki so pomembne pri psihološkem praktičnem in 
raziskovalnem delu ter omogoča primerjavo posameznikov z »normalnozdravega« in 

---

 
37
»kliničnega« področja. Vprašalnik je omejen predvsem na odkrivanje psihične in 
vegetativne labilnosti, ekstravertnosti in agresivnosti. Je relativno dolg in primeren za 
posameznike, ki znajo brati, razumeti in odgovoriti na obsežen niz postavk. Posamezne 
postavke v vprašalniku so bile na osnovi faktorskih in drugih analiz uvrščene v osebnostni 
inventar FPI in pripadajo devetim osebnostnim dimenzijam (lestvice FPI-1 do FPI-9) ter 
trem dodatnim lestvicam (FPI- E, FPI- N in FPI- M). Osebnostne dimenzije so nevrotičnost, 
spontana agresivnost, depresivnost, razdražljivost, družabnost, obvladanost, reaktivna 
agresivnost, zavrtost in odkritost. Tri dodatne lestvice so ekstravertiranost, emocionalna 
labilnost in maskuliniteta in jih sestavljajo postavke iz osnovnih lestvic. Značilnosti lestvic 
so naslednje, pri čemer je pri vsaki opisan samo po en pol oziroma visoka vrednost testa, 
drugi pol oziroma nizka vrednost testa je navedenemu ravno nasprotna: 
 
FPI 1 - nevrotičnost: Visoka vrednost lestvice označuje telesne, vegetativne (krvni obtok, 
dihala, prebavila) in psihosomatske (motnje spanja, utrudljivost, občutljivost, razdražljivost, 
nemirnost) motnje, motnje motorike, (ne)občutenje bolečin in močno telesno odzivnost na 
čustvena stanja. Nevrotičnost je neodvisna od starosti, izobrazbe in velikosti kraja bivanja, 
nanjo pa vpliva spol, saj imajo ženske izrazito višje vrednosti. Pozitivno korelira (r › 0,40) z 
depresivnostjo, zavrtostjo in razdražljivostjo. 
 
FPI 2 - impulzivnost (spontana agresivnost): Za osebe z visoko vrednostjo FPI 2 so 
značilna spontana agresivna dejanja (telesna, verbalna, fantazijska) nad predmeti, živalmi 
in tudi ljudmi. Navajata se tudi impulzivnost in neobvladanost. Lastnost je neodvisna od 
izobrazbe, velikosti kraja bivanja in tudi od spola, nanjo pa vpliva starost. Mlajši imajo višje 
vrednosti FPI 2. Visoke vrednosti se povezujejo z visokimi vrednostmi odkritosti, 
depresivnosti in razdražljivosti. 

---

 
38
 
FPI 3 - depresivnost: Opisuje nerazpoloženost (potrtost, pesimizem, slabo voljo, tudi 
razdražljivost, nezadovoljstvo, čemernost), strah pred nedoločeno nevarnostjo, 
osamljenost, pomanjkanje koncentracije, občutek manjvrednosti. Neodvisna je od starosti, 
izobrazbe, velikosti kraja bivanja in tudi od spola in se povezuje z nevrotičnostjo, spontano 
agresivnostjo, razdražljivostjo, zavrtostjo in odkritostjo.   
 
FPI 4 - razdražljivost: Razdražljive osebe so vzdražljive, imajo nizko frustracijsko 
toleranco že pri vsakdanjih težavah, so nepotrpežljive, nemirne in hitro pobesnijo ter 
postanejo agresivne z nepremišljenimi izjavami. Vzkipljive so v afektu. Lastnost ni odvisna 
od spola, starosti, izobrazbe in velikosti kraja bivanja. Visoke vrednosti so povezane z 
visokimi vrednostmi depresivnosti, spontane agresivnosti, nevrotičnosti, reaktivne 
agresivnosti in odkritosti. 
 
FPI 5 - družabnost: Visoka vrednost FPI 5 opisuje osebe s potrebo in prizadevanji po 
stikih z ljudmi, ki so družabni, hitro sklepajo prijateljstva in imajo širok krog znancev. Zanje 
so značilne živahnost, podjetnost, zgovornost. Družabnost  ni odvisna od spola, starosti, 
izobrazbe in velikosti kraja bivanja. Negativno korelira z zavrtostjo.   
 
FPI 6 - mirnost: Opisuje samozaupanje, takšne osebe ni lahko razburiti, prenese 
obremenitve in pretrese. Je dobre volje, zaupljiva, optimistična, zmožna dejanj, rada hitro 
ukrepa. Ni odvisna od starosti, izobrazbe, velikosti kraja bivanja. Nanjo pa vpliva spol, 
moški imajo višje srednje vrednosti. Je negativno povezana z zavrtostjo.  
 

---