Predmet in problem
Yüklə 8,66 Kb. Pdf görüntüsü
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Raymond B. Cattell
29 zmožnostih samousmerjanja in samoustvarjanja. Različni avtorji so postavili različne kriterije za to, kaj je osebnostna zrelost, kriteriji so se včasih tudi precej razhajali. Musek (1982) je navedel tiste značilnosti, brez katerih ni prave osebne integriranosti: • realističen, konstruktiven in ustvarjalen odnos do stvarnosti in okolja, • realističen in sprejemajoč odnos do samega sebe, • stalno napredovanje v procesu osebnostne rasti, • zmožnost avtonomnega, svobodnega delovanja, • uravnoteženost osebnostne strukture, • osebna perspektiva. Številne študije v Evropi in Ameriki so prišle do zaključka, da je mogoče dokaj natančno in v celoti opisati najpomembnejše poteze osebnosti z modelom, sestavljenim iz petih ortogonalnih faktorjev, ki so: ekstravertiranost, nevroticizem, vestnost, sprejemljivost in odprtost (Wanner in Little, 1998). Prvi je ta petfaktorski model opazil Thurstone (1938). V analizo je vzel šestdeset pridevnikov, s katerimi so merjenci ocenjevali svoje znance. Celotno listo pridevnikov je lahko zajel s petimi neodvisnimi faktorji. Dve leti kasneje je Guilford (1936; povzeto po: Dolenec, 2001) poimenoval pet faktorjev, in sicer: socialni faktor (ekstravertiranost), emocionalni faktor (nevroticizem), brezskrbnost (vestnost), miselna introverzija (odprtost) in faktor maskulinosti. Allport in Odbert (1936) sta izbrala veliko izrazov za poimenovanje osebnosti, njuno delo pa je nadaljeval Raymond B. Cattell (1943), ki je na podlagi omenjenih izrazov sestavil ocenjevalne lestvice (1936, 1943). Njegove raziskave so sicer zajele vsa področja osebnosti: temperament, motivacijo in sposobnosti. V prvi fazi je identificiral primarne faktorje osebnosti, t. i. izvorne poteze. Podatke je dobil na osnovi vprašalniških postavk, biografskih podatkov in objektivnih poskusov in jih obdelal s faktorsko analizo. Na osnovi raziskav je predvidel strukturo 30 osebnosti s šestnajstimi dimenzijami, ki bolj kot druge pojasnjujejo vedenje in doživljanje posameznikove osebnosti. Vprašalnik se imenuje »Vprašalnik šestnajstih osebnostnih faktorjev«, skrajšano 16 PF. Cattell (1975) je bil prepričan, da lahko množico specifičnih osebnostnih lastnosti razvrstimo v splošnejše dimenzije osebnosti, ki jih je poimenoval primarne izvirne poteze osebnosti. Te so: Preglednica 2: Primarne dimenzije osebnosti, po Cattellu (1975) LASTNOST POLA ZNAČILNOSTI družabnost, sociabilnost sizija - afekcija nedružabnost, rezerviranost, hladnost, togost - družabnost, prijaznost, toplina, lahkotnost splošna inteligentnost visoka - nizka inteligentnost bistrost, abstraktno mišljenje, dojemljivost, učljivost - konkretno mišljenje, nedojemljivost, slabša učljivost moč, stabilnost jaza šibak - močan jaz labilnost, nezrelost, težko premagovanje problemov - stabilnost, zrelost, prilagojenost, mirnost dominantnost submisivnost - dominantnost blagost, krotkost, prilagodljivost, podredljivost - samozavestnost, upornost, agresivnost,tekmovalnost surgentnost desurgentnost - surgentnost resnost, molčečnost, treznost, kritičnost - navdušenost, živahnost, zgovornost, zabavnost moč nadjaza šibak - močan nadjaz nevestnost, nevztrajnost, šibek čut dolžnosti - vestnost, vztrajnost, moralnost, močan čut dolžnosti avanturizem trekcija - parmija plahost, sramežljiost, zadržanost - pogum, aktivnost, spontanost občutljivost harija - premsija realizem, praktičnost, nesentimentalnost - občutljivost, blagost, nežnost, čustvenost 31 sumničavost alaksija - protenzija zaupljivost, ustrežljivost, prilagodljivost - nezaupljivost, ljubosumnost, rivalstvo praktičnost praksernija - avtija smisel za praktičnost, vsakdanjost - smisel za domišljijo, nepraktičnost, bohemstvo preprostost, naivnost naivnost - rafiniranost preprostost, neizumetničenost - prefinjenost, uglajenost tesnobnost gotovost - zaskrbljenost mirnost, samozaupanje, dobri živci - tesnobnost, depresivnost, tesnobnost, negotovost konservativnost konzervativnost - radikalnost spoštovanje tradicije in avtoritet, odpor do novosti - liberalnost, odprt odnos do novosti odvisnost pripadnost skupini - samozadostnost odvisnost, občutek pripadnosti - individualizem samokontrola nizka visoka samokontrola nediscipliniranost, nemarnost, brezbrižnost - urejenost, discipliniranost, čut za odgovornost sproščenost nizka - visoka ergična napetost sproščenost, flegmatičnost, lenobnost - napetost, razdražljivost, nemirnost Nato je ugotovil, da ti primarni faktorji ali izvorne poteze med seboj še zmeraj korelirajo in je s faktorsko analizo višjega reda dobil osem sekundarnih faktorjev, med katerimi so štirje, zlasti pa prva dva, posebej pomembni: • anksioznost - integriranost, ki zajema značilnosti čustvenega reagiranja: čustveno labilnost, tesnobnost in na drugi strani čustveno stabilnost in nemotenost; • eksvija - invija obsega na enem polu vedenje, ki je usmerjeno tipično navzven, na drugem polu pa vedenje, usmerjeno navznoter; • racionalna uravnovešenost - subtilna afektivnost zajema na eni strani čustveno hladno, razumsko vedenje, na drugi strani pa čustvenost; Yüklə 8,66 Kb. Dostları ilə paylaş:
|