Revija srp

Ivo Antich

SREZ – »NEZNANI« MOJSTER STRIPA

Eden od vidnejshe trojice striprisarjev iz drugih republik exYU, ki so v letih 60/70 objavljali v slovenskem tisku, je poleg Vladimirja Hercega in Zheljka Lordanicha tudi Ratko Srezovich, rojen leta 1946 v Zagrebu, kjer je konchal srednjo sholo za uporabno umetnost. Leta 1964 je bil med nagrajenci natechaja za strip v zagrebshkem tedniku Plavi vjesnik. Kmalu zatem je objavil strip Mikrobov prvi let (sc. Rudi Aljinovich), v slovenskem tedniku Zvitorepec pa daljsha stripa Tihotapci (1967; krimi; pon. Primorski dn. 1968/1969 in Meh za smeh, 2-5/1982) in Skrivnost izgubljenega shkornja (1968; vestern), oba po scenariju Cirila Galeta, ki je tudi scenarist Srezovicheve nogometne parodije Strashna tekma (ND – Nedeljski dn., od 24. 12. 1967 – 7 nad.; barvni ponatis v zvezku, KDU 2010), danes she dodatno zanimive zaradi »strankarskega« spopada med »Dolgolasci« in »Brezlasci«. Od decembra 1975 do srede 1976 je v ND izhajal Charovnik (sc. Ivo Antich; pon. Meh za smeh, 1-7/1981). Od marca do avgusta 1978 je v ND izhajala Velika ugrabitev, pri kateri je Srezovich tudi avtor vsebine. Krajshi strip Zhrelo (bes. I. Antich) je izshel v Meh za smeh 6/1980. V tedniku Slovenske brazde je leta 1991 izshel parodichni SF Usodna istochasnost (bes. J. Mravljak / ps. I. Antich). V stripu posvecheni prilogi dnevnika Slovenec je bil 18. 8. 1992 objavljen Srezovichev kratek strip Zakonska idila (bes. I. Antich). V Reviji SRP sta izshla »prazgodovinska« satira Praveneti (25-26/1998; ps. Rado Srez; bes. I. Antich) in enopasichni gag Safari v okvari (51-52/2002). Srezovich je v hrvashkih in slovenskih listih (Zov, Nash strip) poleg stripov objavljal ilustracije, ilustriral mladinske knjige, od leta 1983 rishe stripe (sc. Zlatko Stanzer) za hrvashka tabornishka lista Mi mladi in Svijet skauta ter za Arhivo, glasilo hrvashke zveze diabetikov (Tajna sove koja govori, 4/2004); strip o skavtih tudi v Strip revija 3/2010.

Srezovich je manj znan kot Lordanich in Herceg; njegovi stripi so izhajali pod psevdonimi ali brezimno, na dnu pasic se je le redko podpisal (»Srez« ali »RSR«). Zhe kot najstnik je izstopal z virtuozno »chisto linijo« svoje karikaturistichne risbe v stilu francosko-belgijske shole, zlasti stripskih basni Raymonda Macherota. Ko je pozneje iskal izvirnejshi osebni stil, je ponekod okorno shablonski v kadriranju in anatomiji chloveshkih likov; tudi ni izoblikoval bolj profilirano-prolongiranih junakov, ki bi dosegli shirsho popularnost. Njegov najbolj celovit stripski dosezhek se zdi Velika ugrabitev (narisano 1975) z mojstrsko, energichno izchishcheno risbo, dobro sestavljeno daljsho zgodbo (22 shtiripasichnih tablojev) in izvirno zasnovanim glavnim junakom, francoskim privatnim detektivom. Na sploshno se Srezovich kazhe kot izjemno talentiran karikaturistichni risar s »charobno roko«, ki pa je z razmeroma manj intenzivno produktivnostjo ostal nekoliko na obrobju »sreza« (srez – shrv. obmochje, okraj) devete umetnosti v senci »nedorechenosti«.

Ratko Srezovich

VELIKA UGRABITEV

/iz stripa/

________________

Nedeljski dnevnik, 26. 3. 1978, str. 39

Ivo Antich

JANEZ & JOVAN
/strip – karikatura/



Matej Krajnc
KAM DLJE POTREBNO NI

SEDIM, STRMIM IN RAZMISHLJAM

Po ulicah se sprehajajo mutci

in vpijejo, che se jim da.

In na kolodvoru je sonce

zdolgochaseno do neba …

Sedim, strmim in razmishljam

o chasih, ko she nisem strmel,

ko nisem pretirano razmishljal,

ko nisem she niti sedel.

Sedim, strmim in razmishljam

o urah, ki she niso prishle,

o njihovih rezkih tiktakih,

ki umerijo nich ali vse.

Obrazi iz knjizhnic so mrki,

platnice jim zhrejo srca …

In deklice ob njihovih nogah

niso nikjer vech doma …

PUSHCHAVA SE JE ZREDILA

Pushchava se je zredila in kosi so vpili

nekaj rumenega.

Potrkal sem, preden sem vstopil,

vzgoja se mi pozna.

Kamele so izgubile grbo in hvalnicam je

pobegnila himnichnost z obrazov.

Zhe zhe, sem pokimal, a v odgovor mi je zarenchal

samo en brat Karamazov.

Stare navade imajo predolga imena,

she najbolj izurjenim se jezik zafeclja.

Kukavice v urah postajajo slepe.

In nikogar ni vech doma ...

Pushchava se je zredila, kaj pa ste drugega prichakovali!

Skushnjava je bila prevelika.

Potrkal bom, preden bom vstopil.

Snel klobuk, kot se shika.

VECHER PRIHAJA SKOZI PARK

Vecher prihaja skozi park,

oblechen kakor svat.

She hip, pa bo kochija shla,

povzpel se bo do vrat.

Poznam vecher, bil je zhe tu,

gostila sva ga zhe.

A zdaj prihaja spremenjen,

drugache mu je ime.

Frak je po meri narejen

in v gumbnici, se zdi,

malce neobichajen cvet

svetlika se v temí.

A glej, nasmeh njegov je tak,

kot gostu se poda.

Postreziva mu, naj se zdi,

da odobravava.

Naj misli, da v slovo pustil

par senc nama bo v dar!

Naj misli, da ponochi strah

spustil se bo iz omar!

Naj se gosti! Potem pa naj

se v gost objem nochi

poda s kochijo v vekomaj;

kam dlje potrebno ni ...

Milan Fridauer – Fredi

 

AFORIZMI

 

Teologi bodo morali preuchiti, ali je troedini Bog federalna, konfederalna ali zveza suverenih bogov.

Tudi Slovenci smo drzhavotovoren narod.

Che bi bili politiki odkriti, jim nikoli ne bi odkrivali spomenikov.

Ko bodo ljudje popolnoma obubozhali, bodo s smetishch zacheli pobirati tudi zavrzhene ideje (ideologije).

Vech ko bo predvolilnega golazha, manj bo povolilnega mleka.

Diplomat je chlovek, ki ne bo rekel bobu bob niti, ko ga jé.

Dlje ko oblast uporablja silo, prej spozna silo demonstracij.

Politichni noji mlajshe generacije skrivajo glave v pesek na tenishkih igrishchih.

Vox populi pri oblasteh ni bil nikoli popularen.

Ko so se zrushili socialistichni gradovi v oblakih, so si njihovi arhitekti nashli zaklonishcha v vilah na zemlji.

Da je pri nas vse vech ljudi na robu prezhivetja, je za oblast ochitno obrobnega pomena.

Si lahko predstavljate, koliko ljudi bi lahko sezhgali na grmadah papirja, ki je bil popisan o chlovekovih pravicah?

Tudi kolektivne pogodbe prinashajo delavcem individualno bedo.

Oblast te hitro spravi ob last.

O omejitvah ne bi smeli odlochati omejeni.

Za vrtichkarja je zhe krt podtalni element, ki spodkopava temelje nacionalnega gospodarstva.

Rezhimi, ki se znajdejo v slepi ulici, postavljajo drzhavljane pred zid.

Che bi se v peklu obnashali trzhno, bi zhe zdavnaj naredili toplarno.

Ognjeviti govori so idealni za vzhiganje slame v glavah.

Med odpadniki je vech tistih, ki so jih zavrgli, kot tistih, ki so sami odpadli.

Birokracija je zdravnica, ki prisega na zdravljenje s pijavkami.

Tudi izvoljeno ljudstvo je bilo izvoljeno nedemokratichno – z enim samim glasom.

Vsak stolchek vsaki riti ne prinese zlate zhile.

Politikant je politikov ministrant.

Ivo Antich
EPIGRAMIZMI

SLOVENIZMI NERODNO SORODNO DNO (podkletje – klet, v ruskem okolju; SSKJ) Tajkunsko je cvetje zhe skorajda zajelo po rusko na debelo she alpsko podkletje. »NAJVECH SVETA« Da se kurnik zmeren ne bi vase strl, ga je zhe Presheren z medvedom podprl. TRK V GLUHI LOZI V gluhi lozi trk neznan: z Germanom trchi Slovan, nakar skozi Shentflorjan pogleda na dan – Balkan. BARVE VINA Chrna in rdecha vina veljajo kot chrnina, v politiki so »chrni« lahko tudi belina. AFERE Brez afere sploh ni prave atmosfere v snu drzhave.

DOGODEK V MESTU SLOGI Sloga, prestolnica kot umobolnica: kar koli se v njej zgodi, kot da se zgodilo ni. PIPA MIRU Namesto junction bi ustrezal joint: glede na function je v njem boljshi point. KRSTA TRSTA (joint – med. stik kosti) Po vrsti kakor hishe v Trsti, po vrsti kakor kosti v krsti. NOVI HIBRIDI Mikronezijski brati niso le za juzhnimi vrati. Ker brat je bratu Vanuatu, so tudi Kiribati. ALPSKA MORA (Alp – nem. môra) To je ta »der Alp«, ki puli skalp: bolj kot nora je gora môra.