5.1. VELI^INI I EDINICI; SI
FIZI^KI VELI^INI I NIVNO MEREWE
Fizi~ki veli~ini i edinici za niv
Merlivite svojstva na sistemite se vikaat
veli~ini (ponekoga{ i
fizi~ki veli~ini)
*
. Mo`e da
se dade i poprecizna definicija za fizi~ka veli~ina, no i ovaa zasega }e gi zadovoli na{ite
potrebi.
Sekoja veli~ina ima svoj
naziv (dol`ina, masa, vreme itn.) i svoja
oznaka (
simbol). Taka
oznakata za volumen (zafatnina) e
V, simbolot za masa e
m, a onoj za energija e
E. Oznakata za
vreme e
t, za dol`ina e
l, za gustina e
U
itn. Kako {to se gleda, oznakite za veli~inite se
pi{uvaat so
kosi bukvi, naj~esto od latinicata, no i od gr~kata azbuka.
Razmisli za toa
{to e merewe?
Mo`e
li da se izmeri eden objekt, da re~eme eden moliv, edna tetratka, ovoj u~ebnik i sli~no? Mo`e li da se izmeri
edna
pojava, na primer rastvoruvawe, isparuvawe, hemiska reakcija? Mo`e li da se izmeri edno
svojstvo, da re~eme
volumen, plo{tina, brzina?
Mo`e{ li, sega, da zaklu~i{ {to mo`e, a {to ne mo`e da se meri?
Zapomni,
merlivite svojstva na sistemite (dol`ina, masa, brzina i drugi) se veli~ini (fizi~ki
veli~ini).
Vo su{tina, mereweto se sveduva na sporeduvawe na goleminata na merenoto svojstvo so
vrednosta koja{to, za toa svojstvo, sme ja odbrale kako osnova. No, so
{to }e
sporeduvame pri
mereweto na fizi~kite veli~ini? Bi bilo, da re~eme, mnogu nezgodno ako sekoj prodava~ ima
sopstveno metro, razli~no dolgo od ona na drugite prodava~i.
O~igledno, potreben e dogovor za toa
{to }e bide osnova za sporeduvawe ili, kako {to obi~no se
veli, {to }e bide
edinica za dadenata veli~ina (ponekoga{ se koristi i nazivot
edinica merka,
no vo ovoj tekst toj naziv nema da bide koristen). Samo ako znaeme koja e edinicata, rezultatite
od mereweto }e imaat smisla. Nema da se znae golema li e ili mala edna dol`ina ako re~eme de-
ka taa iznesuva
deset, ne ka`uvaj}i deset
{to.
* Postojat i fizi~ki veli~ini koi{to
ne pretstavuvaat
svojstva na sistemite.
147
Treba da zapomnime:
veli~inata so koja pri mereweto se sporeduva nekoja fizi~ka veli~ina se vika edinica za taa
veli~ina.
Rezultatite od mereweto na fizi~kite veli~ini pretstavuvaat
proizvod od eden broj (
brojna
vrednost) i edinicata
*
, taka {to mo`e da se napi{e:
veli~ina brojna vrednost u
edinica
Sekoga{ treba da se naveduva, da se pi{uva i pri presmetuvawata da se upotrebuva
i brojnata
vrednost
i edinicata. Zapomni go ova. I, ako nekoga{ podocna vo tekot na svoeto {koluvawe
najde{ tekst vo koj avtorot (ili avtorite) ne postapuvale taka, znaj deka e
napravena seriozna
gre{ka!
Vo razli~ni vremiwa i na razli~ni mesta kako edinici se upotrebuvale razli~ni veli~ini.
Kone~no, so me|unaroden dogovor, re{eno e koi edinici }e se upotrebuvaat za merewe na
fizi~kite veli~ini i sozdaden e t.n.
Me|unaroden sistem na edinici koj, spored po~etnite
bukvi na prvite dva zbora vo francuskiot naziv (
Système International d'Unités),
se vika
†
, i toa vo
site jazici,
SI (se ~ita
esi, a ne
si).
Me|unarodniot sistem na edinici e baziran vrz sedum
osnovni edinici:
metar, kilogram,
sekunda, amper, kelvin, mol i kandela (vidi go Prilogot
A1). Od ovie edinici, potoa, mo`e da se
dobijat (
da se izvedat) site drugi, so pomo{ na soodnosi koi{to
za edinicite se isti kako
soodnosite pome|u soodvetnite veli~ini (za nekoi vakvi edinici se zboruva vo Prilogot
A2).
Mo`e da se upotrebuvaat i t.n.
decimalni edinici takvi {to se deset, sto, iljada itn. pati
pomali ili pogolemi. Nazivite na decimalnite edinici se obrazuvaat so stavawe na
pretstavki (
prefiksi) neposredno pred nazivot na edinicata i
sleano so nego. Taka, iljaditi
del od metar se vika
milimetar, a iljadapati
pogolema edinica
od metar
‡
e
kilometar. Milioni-
ti del od sekunda e
mikrosekunda, a milion pati pogolema edinica od SI edinicata za
frekvencija (
herc) e
megaherc. Sigurno znae{ i drugi primeri za edinici so prefiksi (so
nekoi, na primer deci–, centi–, mili–, kilo– itn. ve}e odamna si se sretnal).
Za desetpati
pomala edinica, od ravenstvoto
veli~ina brojna vrednost u
edinica sleduva deka
brojnata vrednost mora da bide desetpati
pogolema, ako edinicata e iljada pati
pogolema,
brojnata vrednost }e bide iljada pati
pomala itn.
Kako i veli~inite, i edinicite imaat oznaki (simboli). Taka, oznakata za edinicata za dol`ina
(metarot) e m, na
edinicata za masa, kilogramot, simbolot e kg itn. Kako {to se gleda, oznakite
na edinicite se pi{uvaat so
pravi (a ne so kosi) bukvi, re~isi sekoga{ od latinicata.
Zad
oznakata na edinicite
ne se stava to~ka. Simbolite na edinicite
ne se pi{uvaat na kirilica!
*
Duri i veli~inite koi{to se neimenuvani broevi (
bezdimenzionalnite veli~ini)
imaat edinica.
Edinicata za niv e
brojot 1, no taa ne se pi{uva zatoa {to mno`eweto so 1 go ostava drugiot mno`itel neizmenet.
†
Ne ~ini da se veli
SI sistem, zatoa {to ona
S od
SI ve}e ozna~uva
sistem.
‡
Decimalen zna~i
deseti~en, t.e. vo vrska so brojot 10 (na primer, decimalna dropka). Od toa {to eden vid dropki se
vikaat decimalni, ne treba da se zaklu~i deka zborot decimalen se upotrebuva samo toga{ koga se zboruva za destti ili
stoti ili iljaditi del od edno celo (na primer, od brojot 1).
148